Kdo je bila prva doktorica znanosti
Pred 98 leti so podelili prvi doktorat znanosti na slovenski univerzi.
Odpri galerijo
Visokošolsko izobraževanje pred skoraj sto leti ni bilo samoumevno, kot je pogosto danes. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Prva doktorica znanosti na slovenski univerzi in ena prvih slovenskih znanstvenic na področju naravoslovja je izstopala že kot otrok. Ana Mayer, kasneje poročena Kansky, je bila bistra in nadarjena, zlasti za matematiko. Rodila se je leta 1895 v Ložah pri Vipavi v zavedni slovenski družini. Po nekaj razredih v domačem kraju je začela obiskovati mestni dekliški licej v Ljubljani, nato pa šolanje nadaljevala kot hospitantka na ljubljanski klasični gimnaziji, kjer je bila ena od deklet prve generacije, ki so smele obiskovati gimnazijo.
Njen oče, ki ni hotel prelomiti obljube, ki jo je dal svoji materi, da ne bo poslal Anke študirat, ji je predlagal, naj sama zasluži denar za študij in organizira obiranje marelic v nasadih za graščino ter njihovo prodajo v Trst in Gorico, piše Marija Milenković v monografiji Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. To je Anka izpolnila in jeseni odpotovala na Dunaj, kjer je v letih 1914–1918 na tamkajšnji univerzi kot redna slušateljica obiskovala filozofsko fakulteto. Njen glavni predmet je bila kemija, stranski fizika.
Anka Mayer je bila za čas pred skoraj sto leti nekaj posebnega. Medtem ko so druga dekleta spletala lase v kite in jih nosila ovite okrog glave, si jih je ona postrigla, kar je bilo po pisanju Marije Milenković pogumno dejanje in znamenje uporniškega duha. Po razpadu avstro-ogrske monarhije je morala kot tuja študentka zapustiti dunajsko univerzo, zato je študij nadaljevala na novi Univerzi v Ljubljani. Petnajstega julija 1920 je z disertacijo iz kemije z naslovom O učinkovanju formalina na škrob postala prva, ki je doktorirala na slovenski univerzi, in po nekaterih podatkih 72. ženska na svetu z doktorskim nazivom.
Med pripravo doktorata je spoznala kemika Evgena Kanskega, s katerim si je ustvarila družino, pred tem pa ustanovila tovarno za izdelovanje zapletenih organskih spojin. Z njo sta se z možem v zgodovino zapisala kot pionirja kemijske in farmacevtske industrije na slovenskih tleh.
Njen oče, ki ni hotel prelomiti obljube, ki jo je dal svoji materi, da ne bo poslal Anke študirat, ji je predlagal, naj sama zasluži denar za študij in organizira obiranje marelic v nasadih za graščino ter njihovo prodajo v Trst in Gorico, piše Marija Milenković v monografiji Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. To je Anka izpolnila in jeseni odpotovala na Dunaj, kjer je v letih 1914–1918 na tamkajšnji univerzi kot redna slušateljica obiskovala filozofsko fakulteto. Njen glavni predmet je bila kemija, stranski fizika.
Prva doktorica znanosti Ana Mayer je bila nekaj posebnega. Foto: osebni arhiv
Anka Mayer je bila za čas pred skoraj sto leti nekaj posebnega. Medtem ko so druga dekleta spletala lase v kite in jih nosila ovite okrog glave, si jih je ona postrigla, kar je bilo po pisanju Marije Milenković pogumno dejanje in znamenje uporniškega duha. Po razpadu avstro-ogrske monarhije je morala kot tuja študentka zapustiti dunajsko univerzo, zato je študij nadaljevala na novi Univerzi v Ljubljani. Petnajstega julija 1920 je z disertacijo iz kemije z naslovom O učinkovanju formalina na škrob postala prva, ki je doktorirala na slovenski univerzi, in po nekaterih podatkih 72. ženska na svetu z doktorskim nazivom.
Med pripravo doktorata je spoznala kemika Evgena Kanskega, s katerim si je ustvarila družino, pred tem pa ustanovila tovarno za izdelovanje zapletenih organskih spojin. Z njo sta se z možem v zgodovino zapisala kot pionirja kemijske in farmacevtske industrije na slovenskih tleh.
