Ko se srečajo angeli in politika

Politična propaganda na cerkvenih površinah ni dovoljena, a se vseeno dogaja. Duhovniki nimajo navodil oziroma priporočil o ravnanju pred volitvami.
Fotografija: FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Voranc Vogel/Delo

V Sloveniji po podatkih inštituta Mediana ob nedeljah hodi redno v cerkev 17,5 odstotka populacije, stare od 15 do 75 let. Ti so, razkriva Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, nadpovprečno vključeni v članstva političnih strank. Preferenčne stranke vernikov so SDS, NSi in SLS.

Po podatkih Mediane ima NSi med tistimi, ki redno hodijo k maši, trikrat višji rating kot med splošno populacijo. Cerkev in država ter politika naj bi bile sicer ločene zadeve. Prvak NSi Matej Tonin je v enem zadnjih predvolilnih intervjujev celo zatrdil, da si ne želi, da bi župniki, teh je pri nas 919, pri maši vernike pozivali naj obkrožijo njegovo stranko. To bi bilo po njegovem kontraproduktivno in nepošteno do vernikov, saj ti po njegovem podpirajo različne stranke, od levih do desnih.

Po cerkveni statistiki je delež katoliških vernikov pri nas več kot 74-odstoten, po državnem podpisu pa je ta dobrih šestnajst odstotnih točk nižji. Vpliv cerkve na izzid volitev je torej lahko precej pomemben.

Kandidat se je z župnijo menil sam

V Sloveniji je 2386 cerkva. Stranke, ki so blizu vernikom, se očitno, čeprav to ni dovoljeno, oglašujejo tudi na cerkvenih površinah. Pred vhodom ene od njih, v Črnučah pri Ljubljani, mimo katere vodi sicer tudi pot do tamkajšnje osnovne šole, smo namreč opazili oglasni pano za lokalnega poslanskega kandidata NSi. Kako se je lahko to sploh zgodilo?

»Naša finančna sredstva so omejena. Ker nismo bogata stranka, smo člane pozvali, naj skušajo sami pridobiti dovoljenja lokalnih lastnikov posameznih površin, ki so relativno frekventna, da nanje postavijo svoje oglasne panoje. Naš kandidat se je obrnil na več ljudi, za dovoljenje je šel vprašati tudi na črnuško župnijo, kjer so mu dovolili, da lahko na to zasebno posest postavi svoj predvolilni pano. To so mu dovolili, s pojasnilom, da ni dobil ekskluzive,« pojasnjujejo v NSi. Kazen za postavitev političnih plakatov na javni površini, kjer to ni dovoljeno, so še dodali, pa znaša 600 evrov.

V Slovenski škofovski konferenci poudarjajo, da duhovnikom niso dali nobenih navodil ali priporočil glede ravnanja pred volitvami. »Kampanje političnih strank se ne smejo izvajati v prostorih verskih skupnosti (predvolilni shodi, deljenje letakov…),« poudarja Tadej Strehovc, tiskovni predstavnik in generalni tajnik Slovenske škofovske konference. To po njegovih besedah velja tudi za površine pred cerkvenimi objekti.

A ta prepoved ne izključuje možnosti, da župnija v času kampanje organizira srečanja na temo aktivnega državljanstva, vrednot družbenega nauka Cerkve, kot je pravičnost, vladavina prava, spoštovanje življenja in družine, verska svoboda, varovanje okolja ali pa na primer skrbi za uboge, na takšna pa srečanja povabi strokovnjake in predstavnike civilnodružbenih organizacij, med katere sodijo lahko tudi predstavniki strank.

FOTO: Voranc Vogel/Delo
FOTO: Voranc Vogel/Delo


Verniki naj gredo volit

Prvak NSi Matej Tonin je v enem od svojih zadnjih intervjujev kot zmotno zavrnil povezovanje njegove stranke s katoliško cerkvijo, po njegovem vodilne Cerkvene strukture prej podpirajo določeno drugo stranko. Katero, ni želel odgovoriti.

»Ustavno načelo ločitve države in religije ne pomeni, da Cerkev ne bi smela javno izražati političnih stališč, tudi vprašanje eksplicitne podpore kakšni politični stranki, je njena avtonomna odločitev. Rezultati dolgoletnih relevantnih družboslovnih raziskav kažejo, da samodeklarirani katoličani niti približno ne izražajo enakih političnih preferenc. Večina se jih res nahaja na desni strani političnega prostora, a zelo veliko jih išče svoje politične izbire po sredinskem delu, kar nekaj tudi na levi,« razlaga Aleš Črnič, s katedre za kulturologijo na FDV.



Tako imajo lahko eksplicitni cerkveni predvolilni pozivi različne učinke, del vernikov jih upošteva, drugega pa bi lahko eksplicitno odvrnili od določene politične stranke. »To še posebej velja zaradi nedvomno izpričanega dejstva, da se velikemu delu vernikov eksplicitne politične aktivnosti cerkve zdijo nesprejemljive. Kljub temu pa cerkve to ne ustavi pred intenzivnim poseganjem v politično in družbeno življenje, kar je tudi sicer značilnost evropskih postsocialističnih držav in na sploh družb, ki sodijo v latinski kulturno-religijski vzorec z večinskim katoliškim prebivalstvom,« dodaja Črnič.

Rezultati aktivnih cerkvenih političnih prizadevanj so v primerjavi s številnimi drugimi državami razmeroma pičli. Razlogi za to so zelo kompleksni, deloma jih gre iskati tudi v skromni politični ponudbi, ki bi bila usklajena s katoliškim družbenim naukom: ekspliciten, že kar učbeniški primer neoliberalnega ekonomskega programa Nsi to pač ne more biti, je prepričan sogovornik. Prav tako je po njegovem za mnoge katoličane problematična izrazito pragmatična, zelo pogosto eksplicitno sovražna in neredko dvolična in tudi dokazano lažniva politika SDS.
 

Komentarji:

Mnenja

Dmitro Kuleba, minister za zunanje zadeve Ukrajine, Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik evropske komisije
Več...