Ko vas avto zavede: napačne omejitve hitrosti in fantomski zastoji

Sodobni avtomobili voznikom čedalje pogosteje prikazujejo omejitve hitrosti na digitalnih zaslonih – te pa niso vedno v skladu z dejansko prometno signalizacijo. Informacije prihajajo iz različnih virov, kot so zemljevidi Google Maps, lokalne baze podatkov ali kamere, nameščene v vozilih. A kako zanesljivi so ti podatki? In ali lahko napačne omejitve povzročijo celo nevarne prometne situacije?

Na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP) potrjujejo, da so seznanjeni s tem, da številni navigacijski sistemi in asistenčni pripomočki voznikom prikazujejo hitrostne omejitve, ki jih črpajo iz zunanjih virov ali digitalnih baz. Sistemi, kot so inteligentni tempomati in ISA (sistemi za opozarjanje na prekoračitev hitrosti), delujejo s kombinacijo vizualnega zaznavanja (prek kamer) in vnaprej shranjenih podatkov. Težava pa nastane, ko se podatki ne ujemajo z dejanskimi razmerami na cesti.

»Vozniki se morajo vedno ravnati po dejanski prometni signalizaciji,« opozarjajo na AVP. Razlog je preprost: digitalni sistemi niso nezmotljivi – zlasti pri slabšem vremenu, umazanih kamerah ali tam, kjer so prometni znaki nejasni ali skriti, navajajo.

Agencija poudarja, da z nobeno tehnološko platformo, kot je Google, neposredno ne sodeluje. Prav tako ni odgovorna za posodabljanje digitalnih baz podatkov, kar pomeni, da proizvajalci avtomobilov in ponudniki navigacij nosijo odgovornost za točnost prikazanih informacij. Obstaja sicer uradna baza prometne signalizacije, ki jo za avtoceste ureja Dars, za državne ceste pa DRSI, vendar dostop in uporaba teh podatkov za avtomobilske sisteme še nista sistemsko urejena.

Asistenčni sistemi so v pomoč, a odgovornost ostaja v rokah človeka. FOTO: Voranc Vogel

Nepravilne omejitve hitrosti lahko vodijo v zmedo, predvsem pri tujcih, ki se zanašajo na navigacijo. Pogost primer so nekdanja cestninska mesta, kjer še vedno utripajo opozorila o omejitvi na 30 kilometrov na uro – čeprav fizičnih ovir ni več. Vozniki tako nepričakovano zavirajo, za njimi pa lahko hitro nastane fantomski zastoj.

Da bi se zaradi napačno prikazanih omejitev hitrosti zgodila nesreča, na AVK niso zaznali. A kot pravijo, »to še ne pomeni, da jih v resnici ni bilo«. Predvsem pri višjih hitrostih, na primer na avtocestnih odsekih, lahko nenadno zmanjšanje hitrosti, ki jo zahteva sistem, ki ima v svoji digitalni bazi zastarele podatke, pripelje do nerodnih in potencialno nevarnih situacij, opozarjajo.

Tovrstni podatki tako, kot pojasnjujejo, vplivajo tudi na fantomske zastoje, predvsem takrat, ko je na naših cestah veliko tujcev, ki nimajo informacij o zgodovini cest. »Inteligentni tempomat bo seveda zmanjševal hitrost, voznik, ki nima informacij o pravilnosti podatka, pa ne bo pravočasno prevzel nadzora. Na preobremenjenem odseku je to eden od dejavnikov za fantomski zastoj.«

Na AVP opozarjajo, da bi morali proizvajalci jasno označevati, da gre za informativne podatke, in voznikom jasno sporočiti, naj se zanašajo predvsem na to, kar vidijo na cesti. Prav tako bi bilo po mnenju agencije smiselno razmisliti o boljši infrastrukturi za ažurno posodabljanje prometnih informacij – a AVP sama nima pristojnosti za zakonodajne spremembe.