Koalicija predlaga črtanje lastnega dopolnila o učenju maternega jezika
Zakonu o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ, ki ga obravnava DZ, se obeta podpora. SDS in NSi ga sicer ne podpirata, a za njim stoji celotna koalicija. So pa v koaliciji predlagali črtanje njihovega na odboru sprejetega dopolnila o učenju maternega jezika in kulture v šolah. Ta možnost je poskrbela za veliko nasprotovanje nekaterih poslancev opozicije, pomisleke pa je izrazila tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti (Sazu).
Koalicijski predlog zakona po pojasnilu predlagatelja Mateja Tašnerja Vatovca (Levica) formalizira dve stvari, ki sicer že obstajata, a želijo zakoličiti njun obstoj. Kot je pojasnil, gre za prenos sredstev iz javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki so že zdaj zagotovljena za dejavnosti pripadnikov teh narodov, na ministrstvo za kulturo. Prav tako po predlogu svet za vprašanja pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ postaja stalno posvetovalno telo vlade. »Gre za majhen korak naprej, majhen simbolni korak k zavezam, ki jih je ta država z osamosvojitvijo z vsemi plebiscitarnimi dokumenti dala tudi kot obljubo vsem tistim, ki so takrat živeli na tem območju,« je pojasnil poslanec.
»Narodi nekdanje SFRJ skoraj tri desetletja čakajo na to«
Sandra Gazinkovski (Svoboda) je opozorila, da narodi nekdanje SFRJ že skoraj tri desetletja čakajo na zakonodajnopravno ureditev kulturnih pravic, za kar do danes ni bilo politične volje. »Temelj kulturnih pravic je načelo, da lahko vsakdo svobodno izraža pripadnost svojemu narodu, goji ter izraža svojo kulturo, uporablja svoj jezik in pisavo. Kulturne pravice so tako sklop človekovih pravic pripadnikov skupin, ki jih povezujejo skupna vera, narodnost, etična in jezikovna pripadnost,« je dejala.
Jonas Žnidaršič (SD) je opomnil, da je Slovenija po osamosvojitvi leta 1991 prevzela odgovornost za varovanje pravic narodnih skupnosti, ki so živele na njenem ozemlju. »Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi si že več kot 20 let neuspešno prizadevajo in se borijo za priznanje statusa manjšin in ureditev kulturnih pravic. V 21. stoletju je končno prišlo do tega, da bomo prenehali z ignoranco in zakonsko uredili kulturne pravice teh narodnih skupnosti,« je dejal. Tudi Tatjana Greif (Levica) je poudarila, da je skrajni čas, da skupno zgodovinsko in kulturno sobivanje »prepoznamo skozi preplet tega našega skupnega sveta in časa, ki ga živimo, brez negativnih predznakov nacionalizma, ksenofobije, predsodkov ali strahov«.
V SDS menijo, da zakon ni potreben
V poslanski skupini SDS pa po besedah Alenke Jeraj menijo, da zakon ni potreben. »Vsi predstavniki teh narodnih skupnosti namreč že zdaj prejemajo finančna sredstva, da lahko izvajajo svoje kulturne programe prek Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Prav tako posvetovalno telo vlade, ki opravlja naloge, povsem primerljive nalogam sveta, predlaganim s tem predlogom zakona, že deluje,« je dejala. Dodala je, da je na to opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ.
Zakona ne podpirajo tudi v NSi. Aleksander Reberšek je poudaril našo odgovornost, da ohranimo in spoštujemo, kar so naši predniki v boju za slovenski narod in jezik dosegli. »Žal pa stoletni trud naših prednikov vlada Roberta Goloba uničuje in s tem uničuje tudi naš jezik in našo državo. Za nabiranje poceni političnih točk uničujete našo kulturo, naš jezik in naš narod,« je poudaril. Poslanec je spomnil, da so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona.
Grožnje z ustavnim sodiščem in referendumom
Poslanci koalicije so zanikali, da bi omenjeno dopolnilo, katerega umik zdaj predlagajo, pomenilo, da bi morali učitelji v šolah učiti, denimo, albansko, ampak da bi ta jezik ponudili tistim, ki to želijo. Sara Žibrat (Svoboda) je NSi očitala, da potrebuje mobilizacijo za evropske volitve in grozi z referendumom o tem zakonu, s tem pa je po njenih besedah na neki način izsilila, da so ta sporni člen umaknili.
Jožef Horvat (NSi) je navedbe zavrnil in poudaril, da predlagani zakon »ni utemeljen v slovenski ustavi in bo prej ali slej tako ali drugače romal na ustavno sodišče in ljudi pognal na referendum«. Ustava namreč zagotavlja posebno varstvo in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti, za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti pa v ustavi ni podlage, je pojasnil.
Tašner Vatovec je bil kritičen do Reberškovih navedb in je poudaril, da je to, da morajo ljudje, ki živijo v Sloveniji, prevzeti običaje in kulturo, »v sodobni državi 21. stoletja skregano z vsemi temelji človekovih pravic«. »Vsak človek na tem svetu ima pravico, da izraža svojo narodno pripadnost, svojo kulturo in svojo identiteto,« je poudaril.
