Koliko (pre)visoko je morje?

Piran – Zadnje dni smo lahko slišali toliko različnih mer za visoko plimo, da se marsikdo ne znajde več. Kako so lahko imeli v Kopru morje visoko 373 centimetrov, v Benetkah, kjer je bila gladina še višja, pa »le« 187?

Do tistih 373 centimetrov v noči s torka na sredo prejšnji teden (druga najvišja plima v Kopru v 50 letih) je segalo morje na vodomerni letvi mareografske postaje, ki je pripeta na obalni zid ob koprskem carinskem pomolu. Gre za povsem naključno izbran, a prikladen kraj za opravljanje meritev na mareografski postaji.





Toda pravo višino plime oceanografi in hidrografi merijo tako, da na določeni merilni postaji najprej izmerijo, kako visoko sega povprečna gladina morja vsaj zadnjih 20 let. Na koprski vodomerni letvi znaša povprečna, srednja raven gladine morja (upoštevane so vse plime in oseke) zdaj 218 centimetrov. Vse, kar sega čez 218 centimetrov na tej točki, je plima, kar sega pod njo, pa oseka. To pomeni, da je pri 373 centimetrih na vodomerni letvi mareografske postaje v resnici plima visoka 155 centimetrov. Iz česar lahko povzamemo, da je bila beneška plima v resnici 32 centimetrov višja kot v Kopru zaradi izjemnih hidroloških in oceanografskih razmer. Vetrovi v Benetkah drugače potiskajo morske mase kot v Kopru. Burja v Kopru znižuje gladino, ker morje odriva od obale, v Benetkah jo zvišuje. Jugo dodatno natlači več morja na severozahodno (beneško) kot na vzhodno (istrsko) obalo Jadrana pa tudi dotoki rek ob velikih nalivih vplivajo na višino morja.



Hidrolog z Agencije RS za okolje Janez Polajnar nam je pojasnil, da se je srednja gladina morja v 60 letih na tej merilni postaji v Kopru zvišala za 10 centimetrov, od tega v zadnjih 10 letih okoli tri centimetre. Toda hidrograf Aljoša Žerjal trdi, da je razlike v milimetrih težko zelo natančno izmeriti, čeprav položaj merilne letve v Kopru nadzirajo z več geodetskih točk, kajti tudi kopno (obala) spreminja svoj položaj in se, manj sicer, nekoliko pogreza. Dodaja, da so pri prestavljanju merilne letve pred dvema desetletjema naredili manjšo napako. Toda splošno gledano je morje pred 2000 leti segalo kakšna dva metra nižje (odtlej se je zviševalo milimeter na leto), v zadnji ledeni dobi pa je bil severni Jadran za vsaj 30 do 35 metrov nižji, kot je zdaj, zato je bilo tedaj med Istro in Benetkami – kopno.