Korenček in palica pri sproščanju ukrepov
Vlada prosto gibanje znotraj epidemiološko ugodnih regij pogojuje z uporabo zdravstvene aplikacije.
Odpri galerijo
Občani se od jutri do vključno 23. decembra lahko prosto gibljejo med občinami, a le z aplikacijo #ostanizdrav. FOTO: Leon Vidic/Delo
Znotraj štirih regij – osrednjeslovenske, goriške, obalno-kraške in gorenjske – se občani od torka do vključno 23. decembra lahko prosto gibljejo med občinami. Kot obvezni pogoj za prosto gibanje znotraj regije je vlada določila aktivirano mobilno aplikacijo #ostanizdrav.
Ta je namenjena obveščanju oseb o stikih z drugimi uporabniki, pozitivnimi na koronavirus. Sprostitev ukrepa omejevanja gibanja med občinami je pojasnil minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je povedal, da bodo policisti lahko kaznovali občane, če se bodo nahajali zunaj občine prebivališča brez uporabe aplikacije. Občan jo bo moral ob prehodu občinske meje policistu pokazati na telefonu, če pa je ne bo imel nameščene, mu policist prehoda meje občine ne bo dovolil. Slabše jo bo odnesel občan, ki ga bo policist ustavil v občini, ki ni občina njegovega prebivališča, in ne bo imel nameščene aplikacije ali pa je policistu ne bo želel pokazati.
V tem primeru ga organ pregona lahko kaznuje z globo med 400 in 4000 evri, enako kot če ne izkaže ene izmed 13 trenutno veljavnih izjem, ki veljajo za prehajanje občinskih meja.
»Epidemiološka situacija je zelo resna in prehod občinskih meja ob uporabi aplikacije #ostanizdrav v štirih regijah je predlog stroke, ki meni, da je tako sprejeto tveganje še sprejemljivo. Če uporabo aplikacije izključimo, prehajanje občinskih meja tudi v teh regijah ne bo mogoče,« je pojasnil predsednik vlade Janez Janša.
Ker je pogojevanje prehoda občinskih meja z obvezno uporabo aplikacije dvignila veliko prahu, je notranji minister Hojs zatrdil, da ne gre za pregledovanje elektronskih naprav. Kontrolo uporabe aplikacije pa je primerjal s situacijo, ko so državljani poleti, v času omejitve prehajanja meje s Hrvaško, policistu na meji lahko pokazali sms-sporočilo kot dokaz, kdaj so mejo prestopili, zato tak način kontrole aplikacije zanj ni sporen.
Kazenski pravnik Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru ocenjuje, da je nadzor uporabe aplikacije, ne da posega v posameznikove ustavne pravice, mogoč samo na način, da posameznik sam in prostovoljno pokaže aplikacijo organom pregona. »Če posameznik tega ne želi narediti, organ pregona predpostavlja, da posameznik nima aplikacije. V tem primeru se šteje, da je bil storjen prekršek, zato sledi prekrškovni postopek,« pojasnjuje Šepec, ki sicer ne vidi smiselnosti omejevanja gibanja med občinami v smislu omejevanja širjenja epidemije.
Ustavni pravnik Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete dodaja, da ključen problem ni »ustavnost ali zakonitost pogojevanja gibanja zunaj občine z aplikacijo, ampak da je pogoj popolnoma nekoristen za zakonito gibanje, birokratski, neizvršljiv v praksi in neprimeren za doseganje cilja.«
Na vprašanje, ali nova ureditev pomeni diskriminacijo vseh tistih, ki si aplikacije ne morejo naložiti, ker nimajo ustreznih pametnih telefonov, večinoma v to kategorijo spadajo starejši, Hojs odgovarja, da vlada za zdaj ni ocenila, »da bi bilo nujno potrebno to vprašanje postaviti na mizo«.
A s temi vprašanji in vprašanji morebitnega kršenja človekovih pravic s pogojevanjem uporabe aplikacije se že ukvarjajo informacijski pooblaščenec (IP), zagovornik načela enakosti in varuh človekovih pravic. V uradu IP so napovedali, da bodo zakonitosti obdelav osebnih podatkov preverili v inšpekcijskem postopku. Poudarjajo še, da naj bi bila namestitev aplikacije glede na zakonske določbe prostovoljna.
Zveza društev upokojencev Slovenije ostro nasprotuje odločitvi vlade, da se gibanje znotraj regij dopušča zgolj tistim, ki imajo na svojih pametnih telefonih naloženo prostovoljno aplikacijo #OstaniZdrav. Kot opozarjajo v zvezi, veliko število slovenskih upokojencev ne uporablja tovrstnih telefonov. Po ocenah Zveze društev upokojencev Slovenije več kot 80 odstotkov slovenskih upokojencev starih več kot 70 let, ne uporablja pametnih telefonov, saj jih ne zna. Pri tem jih več kot petina ne premore še navadnih telefonov.
Predsednik zveze društev upokojencev Janez Sušnik je omenjeni ukrep označil kot diskriminatoren do več kot 600.000 slovenskih upokojencev. V zvezi zato zahtevajo, da vlada nemudoma omili v nedeljo sprejeti ukrep in omogoči vsem starejšim državljanom prost režim za prestop občinskih meja v pokrajinah, za katere je sama z ukrepom dovolila prosto gibanje, in v katerih okuženost ne predstavlja večjega tveganja, je še zapisal Sušnik v današnjem sporočilu za javnost. STA
Vidik prostovoljnosti uporabe sta izpostavila tudi Google in Apple, platformi, s katerih si slovenski uporabniki pretočijo aplikacijo. Po neuradnih informacijah naj bi na obe podjetji nekateri posamezniki že podali pritožbe, ker naj bi vladni odlok kršil pravilo prostovoljnosti njene uporabe.
Do konca prejšnjega tedna je po podatkih ministrstva za javno upravo aplikacijo #ostanizdrav na telefone pretočilo 208.000 uporabnikov. Velika večina jo uporablja na operacijskem sistemu android. V zadnjih 14 dneh so uporabniki vnesli 1367 TAN-kod, vseh okužb v tem času pa je bilo najmanj desetkrat več. Za ponazoritev, minuli petek je bilo izdanih 90 kod, v soboto 88 in v nedeljo 81, pri tem da je bilo v petek 1730 potrjenih okuženih, v soboto 830, v nedeljo pa 421.
Etični heker in strokovnjak za informacijsko varnost Milan Gabor poudarja, da je aplikacija učinkovita, če jo uporablja kritična masa, torej najmanj 50 do 60 odstotkov občanov. Slovensko aplikacijo je Gabor pregledal s tehničnega vidika, zato lahko zagotovi, da ne omogoča nobenega sledenja.
Ta je namenjena obveščanju oseb o stikih z drugimi uporabniki, pozitivnimi na koronavirus. Sprostitev ukrepa omejevanja gibanja med občinami je pojasnil minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je povedal, da bodo policisti lahko kaznovali občane, če se bodo nahajali zunaj občine prebivališča brez uporabe aplikacije. Občan jo bo moral ob prehodu občinske meje policistu pokazati na telefonu, če pa je ne bo imel nameščene, mu policist prehoda meje občine ne bo dovolil. Slabše jo bo odnesel občan, ki ga bo policist ustavil v občini, ki ni občina njegovega prebivališča, in ne bo imel nameščene aplikacije ali pa je policistu ne bo želel pokazati.
V tem primeru ga organ pregona lahko kaznuje z globo med 400 in 4000 evri, enako kot če ne izkaže ene izmed 13 trenutno veljavnih izjem, ki veljajo za prehajanje občinskih meja.
Občani se od jutri do vključno 23. decembra lahko prosto gibljejo med občinami, a le z aplikacijo #ostanizdrav. FOTO: Leon Vidic/Delo
»Epidemiološka situacija je zelo resna in prehod občinskih meja ob uporabi aplikacije #ostanizdrav v štirih regijah je predlog stroke, ki meni, da je tako sprejeto tveganje še sprejemljivo. Če uporabo aplikacije izključimo, prehajanje občinskih meja tudi v teh regijah ne bo mogoče,« je pojasnil predsednik vlade Janez Janša.
Kako bo potekal nadzor uporabe aplikacije
Ker je pogojevanje prehoda občinskih meja z obvezno uporabo aplikacije dvignila veliko prahu, je notranji minister Hojs zatrdil, da ne gre za pregledovanje elektronskih naprav. Kontrolo uporabe aplikacije pa je primerjal s situacijo, ko so državljani poleti, v času omejitve prehajanja meje s Hrvaško, policistu na meji lahko pokazali sms-sporočilo kot dokaz, kdaj so mejo prestopili, zato tak način kontrole aplikacije zanj ni sporen.
Kazenski pravnik Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru ocenjuje, da je nadzor uporabe aplikacije, ne da posega v posameznikove ustavne pravice, mogoč samo na način, da posameznik sam in prostovoljno pokaže aplikacijo organom pregona. »Če posameznik tega ne želi narediti, organ pregona predpostavlja, da posameznik nima aplikacije. V tem primeru se šteje, da je bil storjen prekršek, zato sledi prekrškovni postopek,« pojasnjuje Šepec, ki sicer ne vidi smiselnosti omejevanja gibanja med občinami v smislu omejevanja širjenja epidemije.
Ustavni pravnik Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete dodaja, da ključen problem ni »ustavnost ali zakonitost pogojevanja gibanja zunaj občine z aplikacijo, ampak da je pogoj popolnoma nekoristen za zakonito gibanje, birokratski, neizvršljiv v praksi in neprimeren za doseganje cilja.«
Ustavni pravnik Saša Zagorc. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Na vprašanje, ali nova ureditev pomeni diskriminacijo vseh tistih, ki si aplikacije ne morejo naložiti, ker nimajo ustreznih pametnih telefonov, večinoma v to kategorijo spadajo starejši, Hojs odgovarja, da vlada za zdaj ni ocenila, »da bi bilo nujno potrebno to vprašanje postaviti na mizo«.
A s temi vprašanji in vprašanji morebitnega kršenja človekovih pravic s pogojevanjem uporabe aplikacije se že ukvarjajo informacijski pooblaščenec (IP), zagovornik načela enakosti in varuh človekovih pravic. V uradu IP so napovedali, da bodo zakonitosti obdelav osebnih podatkov preverili v inšpekcijskem postopku. Poudarjajo še, da naj bi bila namestitev aplikacije glede na zakonske določbe prostovoljna.
Zveza društev upokojencev nasprotuje pogojevanju omejitve gibanja z uporabo aplikacije
Zveza društev upokojencev Slovenije ostro nasprotuje odločitvi vlade, da se gibanje znotraj regij dopušča zgolj tistim, ki imajo na svojih pametnih telefonih naloženo prostovoljno aplikacijo #OstaniZdrav. Kot opozarjajo v zvezi, veliko število slovenskih upokojencev ne uporablja tovrstnih telefonov. Po ocenah Zveze društev upokojencev Slovenije več kot 80 odstotkov slovenskih upokojencev starih več kot 70 let, ne uporablja pametnih telefonov, saj jih ne zna. Pri tem jih več kot petina ne premore še navadnih telefonov.
Predsednik zveze društev upokojencev Janez Sušnik je omenjeni ukrep označil kot diskriminatoren do več kot 600.000 slovenskih upokojencev. V zvezi zato zahtevajo, da vlada nemudoma omili v nedeljo sprejeti ukrep in omogoči vsem starejšim državljanom prost režim za prestop občinskih meja v pokrajinah, za katere je sama z ukrepom dovolila prosto gibanje, in v katerih okuženost ne predstavlja večjega tveganja, je še zapisal Sušnik v današnjem sporočilu za javnost. STA
Aplikacija ne omogoča sledenja
Vidik prostovoljnosti uporabe sta izpostavila tudi Google in Apple, platformi, s katerih si slovenski uporabniki pretočijo aplikacijo. Po neuradnih informacijah naj bi na obe podjetji nekateri posamezniki že podali pritožbe, ker naj bi vladni odlok kršil pravilo prostovoljnosti njene uporabe.
Aplikacija #ostanizdrav je do božiča »potni list« za prehod občinskih meja.
Kazen za kršenje odloka znaša od 400 do 4000 evrov.
Aplikacijo si je pretočilo zgolj 208.000 uporabnikov.
Kazen za kršenje odloka znaša od 400 do 4000 evrov.
Aplikacijo si je pretočilo zgolj 208.000 uporabnikov.
Do konca prejšnjega tedna je po podatkih ministrstva za javno upravo aplikacijo #ostanizdrav na telefone pretočilo 208.000 uporabnikov. Velika večina jo uporablja na operacijskem sistemu android. V zadnjih 14 dneh so uporabniki vnesli 1367 TAN-kod, vseh okužb v tem času pa je bilo najmanj desetkrat več. Za ponazoritev, minuli petek je bilo izdanih 90 kod, v soboto 88 in v nedeljo 81, pri tem da je bilo v petek 1730 potrjenih okuženih, v soboto 830, v nedeljo pa 421.
Etični heker in strokovnjak za informacijsko varnost Milan Gabor poudarja, da je aplikacija učinkovita, če jo uporablja kritična masa, torej najmanj 50 do 60 odstotkov občanov. Slovensko aplikacijo je Gabor pregledal s tehničnega vidika, zato lahko zagotovi, da ne omogoča nobenega sledenja.
