Policisti ne smejo pregledovati aplikacij brez sodnega naloga
Vladni odlok, ki prepoveduje prehajanje občinskih meja brez nameščene aplikacije za sledenje in obveščanje, je sporen na več ravneh.
Odpri galerijo
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik opozraja na pravno sporonost vladnega odloka. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ob spremembi odloka, ki omogoča prehajanje občinskih meja tudi za uporabnike aplikacije #OstaniZdrav, poudarja, da mora biti uporaba aplikacije prostovoljna. Odlok odpira več vprašanj, iz njega ni jasno, kaj pomeni za varstvo osebnih podatkov. Spomnili so, da je za vpogled v telefon potreben sodni nalog.
Namestitev aplikacije #OstaniZdrav naj bi bila glede na zakonske določbe prostovoljna, so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot navajajo, je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik v preteklosti že večkrat opozorila, da prostovoljnost uporabe tovrstnih aplikacij zahtevajo veljavni predpisi v Sloveniji in Evropski uniji. Takšno je tudi mnenje evropske komisije, Sveta Evrope, Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega parlamenta. Ob sprejemanju zakonodaje je to v svojem mnenju poudarila zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Prostovoljnost uporabe oziroma nekaznovanje zaradi neuporabe sta kot pogoj določila tudi ponudnika zalednih storitev, na katerih temelji aplikacija Appla in Googla, so spomnili v uradu informacijske pooblaščenke.
Mlada raziskovalka z Inštituta za kriminologijo Pika Šarf je za Delo pojasnila, da vladni odlok krši pravilnike Googla in Appla, ki zagotavljata platformo za aplikacijo. »Vladni odlok krši pogoje uporabe Googla in Appla, ki prepovedujejo uporabo za druge namene, kot je preprečevanje širjenja bolezni COVID-19, vključno s prepovedjo uporabe za nadzoravnje karanetene, kakršnekoli policijske postopke in kaznovalne namene,« je dejala. Dodala je, da »gre v tem primeru gotovo za kaznovalni namen, obenem pa je tako invaziven poseg v komunikacijsko zasebnost dovoljen le v okviru kazenskega postopka. Še v tem primeru je policiji dovoljen le na podlagi odbredbe sodišča.« »Zoper prebivalce Slovenije bi bil v takem primeru dovoljen enak ukrep, ki ga v običajnih okoliščinah dovoljujemo le zoper potencialne storilce kaznivih dejanj,« je opozorila Šarfova. Google in Apple bi zato lahko izbrisala aplikacijo iz svojih trgovin, kar bi pomenilo, da se je ne bo več dalo naložiti.
Poudarili so, da v tem trenutku ni mogoče v celoti oceniti, kako obsežne bodo posledice odloka na temeljne in ustavne pravice posameznikov, niti ni jasno, kaj odlok pomeni za varstvo osebnih podatkov. V njem namreč ni določeno, kako naj bi se nova ureditev sploh izvajala, kako naj bi posamezniki izkazovali namestitev aplikacije, kako dolgo mora biti aplikacija nameščena za izpolnjevanje pogojev iz odloka ter kako naj bi se zakonito in ustavno skladno izvajal nadzor nad izvajanjem te določbe odloka.
Spomnili so, da je za vpogled v mobilni telefon in preverjanje namestitve aplikacije potreben sodni nalog. Vprašanja varstva osebnih podatkov, za katera je pristojna informacijska pooblaščenka, so le en segment sicer bistveno širše problematike posega v različne temeljne pravice, so navedli.
Ker se postavlja vprašanje, ali nova ureditev pomeni diskriminacijo vseh tistih, ki si aplikacije ne morejo naložiti, ker nimajo ustreznih pametnih telefonov, je urad informacijske pooblaščenke prejete prijave odstopil v reševanje zagovorniku načela enakosti Mihi Lobniku. O skrbeh posameznikov glede posledic odloka za njihove temeljne pravice pa seznanil varuha človekovih pravic Petra Svetino. Vprašanje zakonitosti obdelav osebnih podatkov pri tem bo informacijska pooblaščenka preverila v inšpekcijskem postopku, so zapisali.
Ustavni pravni Andraž Teršek je na svojem blogu zapisal, da gre za »očitno in grobo protiustavno idejo/rešitev/ukrep«, ki je primeren za tožbo na upravno sodišče. Poudarja, da »ne gre za nikakršno svobodo izbire, ampak za posredno prisilo, za pogoj – za pogojevano pot do možnosti svobodnega gibanja«. Vladni odlok je po njegovem mnenju v nasprotju s slovensko ustavo in bi ga bilo treba izpodbijati na več ravneh.
V uradu informacijske pooblaščenke so znova poudarili, da je v demokratični družbi vedno ključno, da se pri izbiri ukrepov, s katerimi država posega v temeljne pravice posameznikov, kot so pravica do gibanja, pravica do zasebnosti, pravica do zdravja in pravica do šolanja, vedno uporabi najmilejša oblika posega, s katero je mogoče učinkovito doseči zakonite učinke.
Pristojnost informacijske pooblaščenke je omejena na vprašanja varstva osebnih podatkov in se ne razteza na področje vseh temeljnih pravic državljanov. Ocenjevanje primernosti in ustreznosti posegov v ustavne pravice, ki jih izvajajo državni organi, je naloga varuha človekovih pravic, so še zapisali.
Zveza društev upokojencev Slovenije ostro nasprotuje odločitvi vlade, da se gibanje znotraj regij dopušča zgolj tistim, ki imajo na svojih pametnih telefonih naloženo prostovoljno aplikacijo #OstaniZdrav. Kot opozarjajo v zvezi, veliko število slovenskih upokojencev ne uporablja tovrstnih telefonov.
Po ocenah Zveze društev upokojencev Slovenije več kot 80 odstotkov slovenskih upokojencev starih več kot 70 let, ne uporablja pametnih telefonov, saj jih ne zna. Pri tem jih več kot petina ne premore še navadnih telefonov.
Predsednik zveze društev upokojencev Janez Sušnik je omenjeni ukrep označil kot diskriminatoren do več kot 600.000 slovenskih upokojencev. V zvezi zato zahtevajo, da vlada nemudoma omili v nedeljo sprejeti ukrep in omogoči vsem starejšim državljanom prost režim za prestop občinskih meja v pokrajinah, za katere je sama z ukrepom dovolila prosto gibanje, in v katerih okuženost ne predstavlja večjega tveganja, je še zapisal Sušnik v današnjem sporočilu za javnost.
Namestitev aplikacije #OstaniZdrav naj bi bila glede na zakonske določbe prostovoljna, so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot navajajo, je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik v preteklosti že večkrat opozorila, da prostovoljnost uporabe tovrstnih aplikacij zahtevajo veljavni predpisi v Sloveniji in Evropski uniji. Takšno je tudi mnenje evropske komisije, Sveta Evrope, Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega parlamenta. Ob sprejemanju zakonodaje je to v svojem mnenju poudarila zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Prostovoljnost uporabe oziroma nekaznovanje zaradi neuporabe sta kot pogoj določila tudi ponudnika zalednih storitev, na katerih temelji aplikacija Appla in Googla, so spomnili v uradu informacijske pooblaščenke.
Šarf: »Google in Apple bi lahko izbrisala aplikacijo«
Mlada raziskovalka z Inštituta za kriminologijo Pika Šarf je za Delo pojasnila, da vladni odlok krši pravilnike Googla in Appla, ki zagotavljata platformo za aplikacijo. »Vladni odlok krši pogoje uporabe Googla in Appla, ki prepovedujejo uporabo za druge namene, kot je preprečevanje širjenja bolezni COVID-19, vključno s prepovedjo uporabe za nadzoravnje karanetene, kakršnekoli policijske postopke in kaznovalne namene,« je dejala. Dodala je, da »gre v tem primeru gotovo za kaznovalni namen, obenem pa je tako invaziven poseg v komunikacijsko zasebnost dovoljen le v okviru kazenskega postopka. Še v tem primeru je policiji dovoljen le na podlagi odbredbe sodišča.« »Zoper prebivalce Slovenije bi bil v takem primeru dovoljen enak ukrep, ki ga v običajnih okoliščinah dovoljujemo le zoper potencialne storilce kaznivih dejanj,« je opozorila Šarfova. Google in Apple bi zato lahko izbrisala aplikacijo iz svojih trgovin, kar bi pomenilo, da se je ne bo več dalo naložiti.
Poudarili so, da v tem trenutku ni mogoče v celoti oceniti, kako obsežne bodo posledice odloka na temeljne in ustavne pravice posameznikov, niti ni jasno, kaj odlok pomeni za varstvo osebnih podatkov. V njem namreč ni določeno, kako naj bi se nova ureditev sploh izvajala, kako naj bi posamezniki izkazovali namestitev aplikacije, kako dolgo mora biti aplikacija nameščena za izpolnjevanje pogojev iz odloka ter kako naj bi se zakonito in ustavno skladno izvajal nadzor nad izvajanjem te določbe odloka.
Spomnili so, da je za vpogled v mobilni telefon in preverjanje namestitve aplikacije potreben sodni nalog. Vprašanja varstva osebnih podatkov, za katera je pristojna informacijska pooblaščenka, so le en segment sicer bistveno širše problematike posega v različne temeljne pravice, so navedli.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Teršek: Grobo protiustaven ukrep
Ustavni pravni Andraž Teršek je na svojem blogu zapisal, da gre za »očitno in grobo protiustavno idejo/rešitev/ukrep«, ki je primeren za tožbo na upravno sodišče. Poudarja, da »ne gre za nikakršno svobodo izbire, ampak za posredno prisilo, za pogoj – za pogojevano pot do možnosti svobodnega gibanja«. Vladni odlok je po njegovem mnenju v nasprotju s slovensko ustavo in bi ga bilo treba izpodbijati na več ravneh.
V uradu informacijske pooblaščenke so znova poudarili, da je v demokratični družbi vedno ključno, da se pri izbiri ukrepov, s katerimi država posega v temeljne pravice posameznikov, kot so pravica do gibanja, pravica do zasebnosti, pravica do zdravja in pravica do šolanja, vedno uporabi najmilejša oblika posega, s katero je mogoče učinkovito doseči zakonite učinke.
Pristojnost informacijske pooblaščenke je omejena na vprašanja varstva osebnih podatkov in se ne razteza na področje vseh temeljnih pravic državljanov. Ocenjevanje primernosti in ustreznosti posegov v ustavne pravice, ki jih izvajajo državni organi, je naloga varuha človekovih pravic, so še zapisali.
Sušnik: »Ukrep je dikriminatoren«
Zveza društev upokojencev Slovenije ostro nasprotuje odločitvi vlade, da se gibanje znotraj regij dopušča zgolj tistim, ki imajo na svojih pametnih telefonih naloženo prostovoljno aplikacijo #OstaniZdrav. Kot opozarjajo v zvezi, veliko število slovenskih upokojencev ne uporablja tovrstnih telefonov.
Po ocenah Zveze društev upokojencev Slovenije več kot 80 odstotkov slovenskih upokojencev starih več kot 70 let, ne uporablja pametnih telefonov, saj jih ne zna. Pri tem jih več kot petina ne premore še navadnih telefonov.
Predsednik zveze društev upokojencev Janez Sušnik je omenjeni ukrep označil kot diskriminatoren do več kot 600.000 slovenskih upokojencev. V zvezi zato zahtevajo, da vlada nemudoma omili v nedeljo sprejeti ukrep in omogoči vsem starejšim državljanom prost režim za prestop občinskih meja v pokrajinah, za katere je sama z ukrepom dovolila prosto gibanje, in v katerih okuženost ne predstavlja večjega tveganja, je še zapisal Sušnik v današnjem sporočilu za javnost.
