Postopek proti Hojsu in Popoviču ustavljen
Minister za notranje zadeve in nekdanji koprski župan sta po relativno ugodni ceni postala lastnika nepremičnine v Kolombanu nad Ankaranom.
Odpri galerijo
Notranji minister Aleš Hojs si je po ustavitvi postopka Komisije za preprečevanje korupcije oddahnil. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila postopek v zvezi s prodajo koprske občinske parcele na območju Kolombana nad Ankaranom, v katero sta bila vpletena tudi današnji minister za notranje zadeve Aleš Hojs in nekdanji koprski župan Boris Popovič. Prijava ni bila sprejeta v nadaljnjo obravnavo.
Komisija je postopek začela na podlagi lani prejete prijave zaradi suma nepravilnosti. Po preučitvi pojasnil in dokumentacije pa so ugotovili, da v obravnavani zadevi ni mogoče potrditi obstoja kršitev iz pristojnosti, ki jo imajo, in so postopek ustavili. Kljub temu so koprski občini priporočili, da od izvajalcev, pri katerih naroči izdelavo cenitve nepremičnine za prodajo na javni dražbi, zahteva, da v cenitveno poročilo jasno zapišejo, ali s cenitvijo ugotovljena cena vsebuje davek (DDV) ali ne.
Zemljišče v Kolombanu, veliko okoli 4000 kvadratnih metrov, je na koprski občinski dražbi leta 2017 najprej kupil ruski poslovnež Marat Idrisov in zanj odštel 85 evrov za kvadratni meter, kar je relativno ugodna cena za to območje, ki je znano po razglednih pogledih na morje. Zadevo je pod drobnogled vzel tudi Nacionalni preiskovalni urad.
Rus je nato parcelo razdelil na več manjših delov in jih prodal Popovičevi soprogi, Radivoju Andjelkoviću, ki je za časa Popoviča sodeloval s koprsko občino, in Alešu Hojsu. Zadnji je od Rusa kupil 882 kvadratnih metrov veliko parcelo po ceni 105 evrov za kvadratni meter. Primerljivo ceno je za podobno veliko zemljišče z razgledom na morje plačala tudi žena nekdanjega koprskega župana Eva Popovič.
Kot je pojasnil Andjelković, ki se nam je po objavi prvotne novice sam oglasil, pa je v ozadju posla skoraj neverjetna zgodba, ki se je pripetila ruskemu poslovnežu, ko je kupil zemljišče. »Na tistem območju so od občine številni že prej kupili zemljišče, in to po še nižji ceni,« začenja svojo pripoved. Neprodana je ostala le parcela, ki jo je kupil Idrisov. »Celo sam sem mu svetoval nakup, saj se je ta parcela prodajala že pred tem na več dražbah. Ko pa jo je kupil, se je izkazalo, v čem je težava. Četudi je na papirju imela zarisan dostop, ga v naravi ni imela, saj je cesto in parcelo ločevala 8-metrska višinska razlika,« nadaljuje. Rusu so po njegovih besedah na občini svetovali, naj kupi še dve sosednji parceli, da bo vendarle dobil dostop. To naj bi storil, a se je tudi tedaj izkazalo, da zadeva ni rešena, saj naj bi bila cesta preozka za gradbene stroje.
»To je seveda nesmiselno, saj se je po tej cesti gradila celotna soseska brnistra nad Ankaranom. Rus je obupal, se vrnil v domovino in skušal parcelo prodati prek več agencij, a neuspešno. Glede na to, da sem se čutil krivega, sem sam od njega pred slabima dvema letoma odkupil del zemljišča, za preostalo pa sem prepričal znance – Petra Tadeja Dovšaka, Borisa Popoviča, ki takrat ni bil več župan, in Aleša Hojsa, ki še ni bil minister,« pripoveduje. Andjelković trdi, da je Rus kupil zemljišče po 85 evrov za kvadratni meter, vključno z DDV, naprej pa ga je prodal po ceni 105 evrov za kvadratni meter, prav tako z DDV - njemu sicer nekoliko ceneje, ker je bil posrednik pri poslu. »To je vsa resnica. Cesto smo pozneje sami, z udarniškim delom, razširili v delu, kjer naj bi bil problematičen, komunalne opreme pa parcele še vedno nimajo. Vsi medijski zapisi, ki so temeljili na neresnicah, so bili plasirani ravno v času interpelacije proti Hojsu,« je sklenil sogovornik in zagotovil, da ima glede tega shranjeno vso dokumentacijo.
Nepremičninski posrednik Daniel Lovšin pa je glede cene dejal, da so na širšem območju Kolombana prodajali zemljišča tudi po 130 evrov na kvadratni meter, a je seveda to odvisno od vsake posamezne lokacije posebej. Nezanimanje za omenjeno zemljišče, ki naj bi se prodajalo na več dražbah, pa si je mogoče razlagati tudi s tem, da je šlo za obširno parcelo, ki jo je zgolj enemu kupcu težko prodati. Dodal je še, da ni redkost, da se občine odločijo prodati komunalno še neopremljeno zemljišče, kar pa je predvsem posledica slabega nepremičninskega načrtovanja na ravni občine.
Komisija je postopek začela na podlagi lani prejete prijave zaradi suma nepravilnosti. Po preučitvi pojasnil in dokumentacije pa so ugotovili, da v obravnavani zadevi ni mogoče potrditi obstoja kršitev iz pristojnosti, ki jo imajo, in so postopek ustavili. Kljub temu so koprski občini priporočili, da od izvajalcev, pri katerih naroči izdelavo cenitve nepremičnine za prodajo na javni dražbi, zahteva, da v cenitveno poročilo jasno zapišejo, ali s cenitvijo ugotovljena cena vsebuje davek (DDV) ali ne.
Zemljišče v Kolombanu, veliko okoli 4000 kvadratnih metrov, je na koprski občinski dražbi leta 2017 najprej kupil ruski poslovnež Marat Idrisov in zanj odštel 85 evrov za kvadratni meter, kar je relativno ugodna cena za to območje, ki je znano po razglednih pogledih na morje. Zadevo je pod drobnogled vzel tudi Nacionalni preiskovalni urad.
Rus je nato parcelo razdelil na več manjših delov in jih prodal Popovičevi soprogi, Radivoju Andjelkoviću, ki je za časa Popoviča sodeloval s koprsko občino, in Alešu Hojsu. Zadnji je od Rusa kupil 882 kvadratnih metrov veliko parcelo po ceni 105 evrov za kvadratni meter. Primerljivo ceno je za podobno veliko zemljišče z razgledom na morje plačala tudi žena nekdanjega koprskega župana Eva Popovič.
Kalvarija, ki naj bi jo doživljal ruski kupec
Kot je pojasnil Andjelković, ki se nam je po objavi prvotne novice sam oglasil, pa je v ozadju posla skoraj neverjetna zgodba, ki se je pripetila ruskemu poslovnežu, ko je kupil zemljišče. »Na tistem območju so od občine številni že prej kupili zemljišče, in to po še nižji ceni,« začenja svojo pripoved. Neprodana je ostala le parcela, ki jo je kupil Idrisov. »Celo sam sem mu svetoval nakup, saj se je ta parcela prodajala že pred tem na več dražbah. Ko pa jo je kupil, se je izkazalo, v čem je težava. Četudi je na papirju imela zarisan dostop, ga v naravi ni imela, saj je cesto in parcelo ločevala 8-metrska višinska razlika,« nadaljuje. Rusu so po njegovih besedah na občini svetovali, naj kupi še dve sosednji parceli, da bo vendarle dobil dostop. To naj bi storil, a se je tudi tedaj izkazalo, da zadeva ni rešena, saj naj bi bila cesta preozka za gradbene stroje.
Nekdanji župan Boris Popovič je v preteklosti pojasnjeval, da je žena kupila stanovanje za enega od sinov, a so se nato odločili za prodajo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»To je seveda nesmiselno, saj se je po tej cesti gradila celotna soseska brnistra nad Ankaranom. Rus je obupal, se vrnil v domovino in skušal parcelo prodati prek več agencij, a neuspešno. Glede na to, da sem se čutil krivega, sem sam od njega pred slabima dvema letoma odkupil del zemljišča, za preostalo pa sem prepričal znance – Petra Tadeja Dovšaka, Borisa Popoviča, ki takrat ni bil več župan, in Aleša Hojsa, ki še ni bil minister,« pripoveduje. Andjelković trdi, da je Rus kupil zemljišče po 85 evrov za kvadratni meter, vključno z DDV, naprej pa ga je prodal po ceni 105 evrov za kvadratni meter, prav tako z DDV - njemu sicer nekoliko ceneje, ker je bil posrednik pri poslu. »To je vsa resnica. Cesto smo pozneje sami, z udarniškim delom, razširili v delu, kjer naj bi bil problematičen, komunalne opreme pa parcele še vedno nimajo. Vsi medijski zapisi, ki so temeljili na neresnicah, so bili plasirani ravno v času interpelacije proti Hojsu,« je sklenil sogovornik in zagotovil, da ima glede tega shranjeno vso dokumentacijo.
Cena je odvisna od vsake lokacije posebej
Nepremičninski posrednik Daniel Lovšin pa je glede cene dejal, da so na širšem območju Kolombana prodajali zemljišča tudi po 130 evrov na kvadratni meter, a je seveda to odvisno od vsake posamezne lokacije posebej. Nezanimanje za omenjeno zemljišče, ki naj bi se prodajalo na več dražbah, pa si je mogoče razlagati tudi s tem, da je šlo za obširno parcelo, ki jo je zgolj enemu kupcu težko prodati. Dodal je še, da ni redkost, da se občine odločijo prodati komunalno še neopremljeno zemljišče, kar pa je predvsem posledica slabega nepremičninskega načrtovanja na ravni občine.
