Logar dopušča možnost tihe diplomacije s Hrvaško
Kandidat za zunanjega ministra Anže Logar je dobil zeleno luč parlamentarnega odbora za zunanjo politiko.
Odpri galerijo
Anže Logar med zaslišanjem na odboru za zunanjo politiko. FOTO: Leon Vidic/Delo
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je na današnji nujni seji s 13 glasovi za in 7 proti podprl imenovanje kandidata Anžeta Logarja na položaj ministra za zunanje zadeve.
Kandidat za ministra je v svoji predstavitvi kot ključne usmeritve slovenske zunanje politike izpostavil odločitev o vstopu v Evropsko unijo in zvezo Nato ter strategijo in deklaracijo o zunanji politiki.
Po njegovi oceni Slovenija pri sledenju tem ciljem na nekaterih področjih in pri nekaterih vprašanjih zaostaja. Logar se je pred člani odbora opisal kot »velik zagovornik iskanja konsenza pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih«, rekoč, da je bil večkrat razočaran zaradi zunanjepolitičnih odločitev, ki so se v preteklosti sprejemala brez soglasja oziroma v nasprotju z deklaracijo in strategijo o zunanji politiki.
»Če za ohranjanje koalicijskega miru iztisneš zaledno državo iz pomembnega infrastrukturnega projekta, ima to zunanjepolitične posledice,« je v svoji predstavitvi poudaril kandidat, s čimer je opozoril na izključitev Madžarske iz projekta Drugi tir. Kot problematično je izpostavil tudi zanemarjanje Nata, nedoseganje dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambne izdatke oziroma umikanje vojakov s kriznih žarišč.
Zaradi kriz (migrantske, zdravstvene), s katerimi se trenutno sooča Evropa, se je po Logarjevih besedah treba zavedati pomena dobrega sodelovanja s sosedami. Pri tem je posebno izpostavil odnose s Hrvaško in vse nosilce oblasti pozval, da tvorno sodelujejo v korist uresničevanja strateških interesov Slovenije.
Kandidat za zunanjega ministra je kot eno od možnosti za odpravljanje težav s Hrvaško dopustil možnost izvajanja tihe diplomacije in določitev posebnega odposlanca za odnose z južno sosedo. Pri odgovarjanju na vprašanja članov odbora je kasneje pojasnil, da bi tiha diplomacija v tem primeru pomenila predvsem to, da vsak korak ne bo izveden na očeh javnosti in da vprašanje Hrvaške ne bo tema, ki bo zasenčila vse ostale zunanjepolitične teme.
Logar ne izključuje možnosti dogovora s Hrvaško mimo arbitražne odločbe, rekoč, da to možnost omogoča sama arbitražna odločba. V svoji predstavitvi je sicer poudaril, da je treba upoštevati pravnomočne odločitve in spoštovati mnenja mednarodnih sodišč.
Kandidat je vladavino prava izpostavil kot ključen pogoj za zagotavljanje evropskih vrednot in načina življenja, ampak poudaril, da je pri njenem uveljavljanju najprej treba začeti pri sebi, saj v nasprotnem primeru država lahko izpade neverodostojna. Slovenija ima po njegovem mnenju na tem področju veliko problemov. Enako velja za področje trajnostnega razvoja.
Predsedovanje svetu EU bo ena ključnih zunanjepolitičnih prioritet v tem mandatu. Kandidat za zunanjega ministra je med zaslišanjem napovedal revizijo dosedanjih načrtov in priprav ter ponoven razmislek o prioritetah, ki jih je za predsedovanje določila vlada Marjana Šarca, ki so po njegovem mnenju presplošne in premalo upoštevajo posebnosti Slovenije. Ob zadnjih dogodkih, povezanih z epidemijo koronavirusa, bi veljalo bolj poudariti vprašanje kriznega upravljanja, je povedal Logar, še posebno ob dejstvu, da je na čelu resorja za krizno upravljanje slovenski komisar.
Kandidat za ministra je parlamentarnemu odboru predstavil tudi načrte v zvezi z notranjim delovanjem ministrstva za zunanje zadeve. MZZ po besedah Logarja potrebuje boljšo kadrovsko politiko, saj trenutna razporeditev kadrov po posameznih področjih delovanja ni optimalna. Njegov fokus bo usmerjen predvsem na okrepitev zunanje službe ministrstva.
Med zanimivejšimi točkami njegove predstavitve je bila tudi napoved oblikovanja direktorija potencialnih ambasadorjev Slovenije, izjemnih posameznikov, ki so se pripravljeni izpostaviti in zastopati interese države na tujem. Slovenija po Logarjevi oceni namreč ne izkorišča dovolj potenciala Slovencev v svetu. To velja tudi za prvo damo ZDA.
Kandidat za ministra je v svoji predstavitvi kot ključne usmeritve slovenske zunanje politike izpostavil odločitev o vstopu v Evropsko unijo in zvezo Nato ter strategijo in deklaracijo o zunanji politiki.
Po njegovi oceni Slovenija pri sledenju tem ciljem na nekaterih področjih in pri nekaterih vprašanjih zaostaja. Logar se je pred člani odbora opisal kot »velik zagovornik iskanja konsenza pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih«, rekoč, da je bil večkrat razočaran zaradi zunanjepolitičnih odločitev, ki so se v preteklosti sprejemala brez soglasja oziroma v nasprotju z deklaracijo in strategijo o zunanji politiki.
Anže Logar med nedavnim glasovanjem v državnem zboru, na katerem je bil Janez Janša potrjen za mandatarja. FOTO: Jure Eržen/Delo
»Če za ohranjanje koalicijskega miru iztisneš zaledno državo iz pomembnega infrastrukturnega projekta, ima to zunanjepolitične posledice,« je v svoji predstavitvi poudaril kandidat, s čimer je opozoril na izključitev Madžarske iz projekta Drugi tir. Kot problematično je izpostavil tudi zanemarjanje Nata, nedoseganje dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambne izdatke oziroma umikanje vojakov s kriznih žarišč.
Pomen sodelovanja s sosedami
Zaradi kriz (migrantske, zdravstvene), s katerimi se trenutno sooča Evropa, se je po Logarjevih besedah treba zavedati pomena dobrega sodelovanja s sosedami. Pri tem je posebno izpostavil odnose s Hrvaško in vse nosilce oblasti pozval, da tvorno sodelujejo v korist uresničevanja strateških interesov Slovenije.
Kandidat za zunanjega ministra je kot eno od možnosti za odpravljanje težav s Hrvaško dopustil možnost izvajanja tihe diplomacije in določitev posebnega odposlanca za odnose z južno sosedo. Pri odgovarjanju na vprašanja članov odbora je kasneje pojasnil, da bi tiha diplomacija v tem primeru pomenila predvsem to, da vsak korak ne bo izveden na očeh javnosti in da vprašanje Hrvaške ne bo tema, ki bo zasenčila vse ostale zunanjepolitične teme.
Logar ne izključuje možnosti dogovora s Hrvaško mimo arbitražne odločbe, rekoč, da to možnost omogoča sama arbitražna odločba. V svoji predstavitvi je sicer poudaril, da je treba upoštevati pravnomočne odločitve in spoštovati mnenja mednarodnih sodišč.
Kandidat je vladavino prava izpostavil kot ključen pogoj za zagotavljanje evropskih vrednot in načina življenja, ampak poudaril, da je pri njenem uveljavljanju najprej treba začeti pri sebi, saj v nasprotnem primeru država lahko izpade neverodostojna. Slovenija ima po njegovem mnenju na tem področju veliko problemov. Enako velja za področje trajnostnega razvoja.
Revizija načrtov in priprav na predsedovanje
Predsedovanje svetu EU bo ena ključnih zunanjepolitičnih prioritet v tem mandatu. Kandidat za zunanjega ministra je med zaslišanjem napovedal revizijo dosedanjih načrtov in priprav ter ponoven razmislek o prioritetah, ki jih je za predsedovanje določila vlada Marjana Šarca, ki so po njegovem mnenju presplošne in premalo upoštevajo posebnosti Slovenije. Ob zadnjih dogodkih, povezanih z epidemijo koronavirusa, bi veljalo bolj poudariti vprašanje kriznega upravljanja, je povedal Logar, še posebno ob dejstvu, da je na čelu resorja za krizno upravljanje slovenski komisar.
FOTO: Leon Vidic/Delo
Kandidat za ministra je parlamentarnemu odboru predstavil tudi načrte v zvezi z notranjim delovanjem ministrstva za zunanje zadeve. MZZ po besedah Logarja potrebuje boljšo kadrovsko politiko, saj trenutna razporeditev kadrov po posameznih področjih delovanja ni optimalna. Njegov fokus bo usmerjen predvsem na okrepitev zunanje službe ministrstva.
Med zanimivejšimi točkami njegove predstavitve je bila tudi napoved oblikovanja direktorija potencialnih ambasadorjev Slovenije, izjemnih posameznikov, ki so se pripravljeni izpostaviti in zastopati interese države na tujem. Slovenija po Logarjevi oceni namreč ne izkorišča dovolj potenciala Slovencev v svetu. To velja tudi za prvo damo ZDA.
