Ljubljana – Kandidaturo Janeza Janše za mandatarja za sestavo štirinajste slovenske vlade bodo po pričakovanjih z izjemo Janija Möderndorferja podprli vsi poslanci četverčka (SDS, SMC, NSi in Desus), računa pa lahko še na podporo vsaj enega poslanca SNS. Ob morebitnih glasovih obeh poslancev narodnostnih manjšin in popolni strankarski disciplini preostalih bi lahko bil izvoljen celo s 50 glasovi podpore. Zatem je pričakovati menjavo predsednika državnega zbora – Dejana Židana bo nadomestil vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič – in tudi novo vladno ekipo.



Ta že vse bolj dobiva končno podobo, včeraj zvečer je izvršilni odbor NSi razpravljal o imenih ministrskih kandidatov iz svojih vrst. Predsednik stranke Matej Tonin naj bi prevzel resor obrambe, Jernej Vrtovec pa resor infrastrukture. Kandidat NSi za resor dela in družine še ni znan, a po naših informacijah ga ne bosta zasedla ne Cveto Uršič ne Vida Čadonič Špelič. Na kmetijskem resorju ostaja predsednica Desusa Aleksandra Pivec, na zdravstvenega pa se bo vrnil Tomaž Gantar.

Z izjemo predsednika stranke Zdravka Počivalška, ki ostaja na gospodarskem resorju, so še manj znana imena kandidatov za preostale resorje, ki jih je SMC dobila v kadrovskem razrezu – pravosodje, javna uprava in šolstvo –, si pa želijo, da bi jih zasedli vsaj dve ministrici. Tudi v SDS organi stranke kandidatom za ministre še niso prižgali zelene luči, a se bo predvidoma na čelo finančnega resorja zavihtel Andrej Šircelj, zunanjega Anže Logar in okoljskega resorja Andrej Vizjak. Na notranje ministrstvo pa – kot je čivknil sam – ne prihaja Zvonko Černač, ki so ga poleg Boža Predaliča omenjali kot najresnejšega kandidata.

Če bo najverjetnejši novi predsednik vlade državnemu zboru predlagal ministrsko listo še ta teden – vsa imena kandidatov naj bi mu stranke posredovale do jutri –, bi bila zaslišanja ministrskih kandidatov lahko že prihodnji teden. Vlado, ki bo po besedah Janeza Janše na prvo mesto postavila ureditev zdravstva, izzive, povezane z varstvom okolja, in težave starejše generacije, bi nato dobili sredi meseca.

Strnitev vrst prihodnje opozicije?

Po nastopu nove koalicije bodo v opoziciji LMŠ, SD, Levica, SAB ter SNS. In Janez Janša je že napovedal, da bo tudi v tokratnem mandatu k sodelovanju povabil opozicijo po vzoru partnerstva za razvoj v njegovi prvi vladi, med letoma 2004 in 2008. Za zdaj pretiranega navdušenja nad idejo SDS sicer še ni bilo – stranke pa napovedujejo, da bodo podpirale dobre predloge nove koalicije. Obenem so v SD še pred uradnim premikom v opozicijo odgovorili s pozivom LMŠ, SAB in Levici k strnitvi vrst in končanju obtoževanja, kdo je bolj odgovoren, da ima ključe za sestavo vlade Janez Janša. Oblika koordinacije, formalna ali neformalna, pa naj bi bila stvar dogovora.

»Od spopadov opozicijskih strank bo imela korist samo desna vlada,« je komentiral predsednik SD Dejan Židan in pojasnil, da se je za zdaj pozitivno odzvala Alenka Bratušek. S čivkom je pobudo pozdravil tudi Marjan Šarec, a pri tem dodal, naj počakajo le toliko, da tudi dejansko postanejo opozicija, sedanja opozicija pa vlada.

Med bodočimi opozicijskimi strankami naj le poslanci SAB danes ne bi prevzeli glasovnic, medtem ko v SD, LMŠ in Levici napovedujejo, da bodo glasovali proti Janezu Janši. Večje vprašanje je ravnanje poslancev SNS; medtem ko je podporo že napovedal poslanec Jani Ivanuša, še ni jasno, kako bosta ravnala preostala dva. Prvak SNS Zmago Jelinčič je sicer poudaril, da bodo konstruktivna opozicija, a prav gotovo še ni pozabljeno, da je prav zaradi SDS, kamor je prestopila Lidija Ivanuša, SNS ob en poslanski glas.