Mala šola epidemije

Vse, kar bi po šestih mesecih epidemije moral vedeti že vsak otrok.
Fotografija: Poleg nošenja maske, umivanja in razkuževanja rok je najpomembnejši ukrep splošna telesna kondicija. Za to lahko poskrbimo sami z rekreacijo ali vsaj vsakodnevnimi sprehodi. Foto Dejan Javornik
Odpri galerijo
Poleg nošenja maske, umivanja in razkuževanja rok je najpomembnejši ukrep splošna telesna kondicija. Za to lahko poskrbimo sami z rekreacijo ali vsaj vsakodnevnimi sprehodi. Foto Dejan Javornik

Število bolnikov, ki se v slovenskih bolnišnicah zdravijo zaradi covida-19 v drugem valu epidemije, je morda danes doseglo vrh, kažejo projekcije inštituta Jožefa Stefana. Tudi če se bo v naslednjih dneh število hospitaliziranih začelo zmanjševati, to še ne pomeni, da smo na varni strani epidemije. Še vedno bo treba narediti vse, da se virus ne bo širil naprej. Zadnji čas je, da obnovimo »malo šolo epidemije«.
 

Zanikanje bolezni


Za sogovornike, s katerimi sem se zadnje dni pogovarjala po telefonu, sta značilna približno takšna stavka: »Veš, da me danes boli glava, ampak to zagotovo ni covid. Najbrž je od računalnika, to bo.« In: »Praska me v grlu, kar je logično, saj me je včeraj pošteno zazeblo. Nič ne skrbi, ni koronavirus.«

Čez nekaj dni sta dva od njih pošteno zbolela za covidom-19. Čeprav so takšni znaki značilni tudi za navaden prehlad ali gripo, je vendarle zaradi epidemije najbolje najprej pomisliti na novi koronavirus in za začetek ob prvi, še tako majhni težavi ostati doma, da ne okužimo drugih.





Prvi znaki ...


Ena od težav je, da novi koronavirus ne povzroča pri vseh istih prvih znakov okužbe. Nekatere praska v grlu, drugim se zamaši nos, tretje boli glava, spet drugi imajo blago drisko ali rahle bolečine v mišicah. Znaki so še kašelj, povišana telesna temperatura, izguba apetita, bruhanje, močne bolečine po vsem telesu, mrzlica, obnemoglost.

Vsak od teh simptomov lahko pomeni okužbo z novim koronavirusom, lahko pa gre tudi za kakšno povsem drugo okužbo. Le pri enem simptomu, ki se pojavi pogosto, a ne vedno, smo lahko precej prepričani, da je vzrok novi koronavirus – pri izgubi oziroma bistveni spremembi voha ali okusa. Pri nekaterih je to tudi edini znak bolezni.

Prav tako je zanimivo, da od 30 do 40 odstotkov okuženih nima nikakršnih simptomov, a virus kljub temu širijo!
 

... in zapleti


Bolezen poteka običajno tako, da se simptomi vrstijo drug za drugim, a se sploh ne da napovedati, kako se bo bolezen pri kom razvijala. Čeprav je pričakovati težji potek pri starejših, pa to ni edino pravilo.

Tudi pri srednji generaciji je lahko potek bolezni težak: nekateri dobijo temperaturo okoli 40 stopinj Celzija, obnemogli ležijo v postelji in nekaj dni »skorajda ne vedo zase«, drugi nekaj dni izbruhajo vse, kar zaužijejo, boli jih v prsnem košu, težko dihajo, imajo motnje spomina, koncentracije.

Celo prav mlade, najstnike in dvajsetletnike, lahko bolezen pošteno zdela.

Približno pri vsakem desetem obolelem za covidom-19 nastanejo zapleti, zaradi katerih mora v bolnišnico. To je lahko dihalna stiska, lahko je strdek v žili, odpoved kakega organa.

Vsekakor je najbolje dobro se varovati pred virusom in se izogibati okužbi na vse možne načine.

Mnogi prisegajo na model varovanja na način švicarskega sira: šele več naluknjanih rezin, zloženih druga čez drugo, omogoči, da ne vidimo več skozi sir. Torej več različnih ukrepov skupaj prepreči širjenje virusa. Najpomembnejši ukrepi zoper virus so higiena, razkuževanje, nošenje maske in osamitev.




 

Maske


Vsi že vemo vse o maskah, pravijo, a je vseeno nekaj malenkosti ključnih. Najprej si je treba umiti ali razkužiti roke, šele nato si nadenemo masko.

Najbolj zanesljivo je, da masko za enkratno uporabo uporabimo samo enkrat.

Če jo uporabimo večkrat ali če imamo masko iz blaga za večkratno uporabo, jo moramo vedno obrniti na isto stran, sicer se lahko okužimo od lastne maske.

Čeprav maska ne varuje stoodstotno, je boljše, kot da je ne bi nosili.

Znanstveniki zdaj že vedo, da velika količina prejetih virusov povzroči hujšo okužbo kot majhna količina. Zato uporaba maske varuje podobno kot cepljenje, so ugotovili. Če jo nosimo vsi, si izmenjamo tako majhno količino virusov, da ne zbolimo ali zbolimo blago.

Nesmiselno je, da bi z masko pokrili samo usta, nosu pa ne, kakor ravna precej ljudi na ulici.


Umivanje in razkuževanje


Smešno bi se nam zdelo, če bi nas nekdo učil, kako se umivajo roke. Toda pri novem koronavirusu je redno umivanje rok zelo resna zadeva. Higiena pomaga tudi proti vsem drugim okužbam.

Zato je treba obnoviti znanje, ki so nam ga poskušale vcepiti naše mame in vzgojiteljice: namilimo obe roki in si ju po načelu »roka roko umije« tremo eno minuto, nato ju temeljito splaknemo s toplo vodo in – najbolje – obrišemo v papirnato brisačo.

Razkuževanje gre podobno: izredno pomembna je temeljitost. Razkužilo si je treba vtreti tudi okoli nohtov, pod nohti in okoli zapestij. Roke si razkužimo ob vstopu v javni prostor, denimo v trgovino ali lekarno, in ob izstopu. Najbolje je, da si jih razkužimo tudi, ko pridemo domov.

Če preveč uporabljamo alkoholna razkužila, nam lahko koža razpoka, kar zopet ni dobro. Zato si je treba roke med epidemijo negovati s kremo oziroma alkoholno razkuževanje omejiti. V javnosti, kjer smo izpostavljeni okužbi, z roko ne segamo v oči, nos in usta.


 

Napad iz »ilegale« – osamitev


Poglavitna težava, zaradi katere se virus tako hitro širi, je njegova napadalnost, dokler je še v »ilegali«.

Raziskave kažejo, da smo kužni že dva dni pred kakršnimkoli bolezenskim znakom in deset dni po pojavu prvih simptomov, če poteka bolezen v blagi obliki. Zato priporočajo, da osamitev traja deset dni od prvih znakov bolezni.

Tisti, ki imajo povišano temperaturo, pa četudi le malo, naj bodo v osamitvi še 48 ur po zadnji povišani temperaturi.

Pri težji obliki okužbe so bolniki kužni bistveno dlje. Kdaj lahko gredo med ljudi, jim bo svetoval zdravnik.

Prijazno je, da vse, ki so bili v dveh dneh pred pojavom prvih znakov z nami v stiku, obvestimo, da smo zboleli. Močno kužni pa smo še pet dni po prvem praskanju v grlu ali kakem drugem znaku. Zato je zelo narobe, da mnogi odmahnejo z roko, češ, zaradi malo bolečega grla pa že ne bom ostal doma.

Prav zaradi takšnega razmišljanja se je virus v minulih tednih neznansko hitro širil.


Izogibanje okužbi


Če ne bi bilo stikov med ljudmi, epidemije ne bi bilo. Seveda pa brez vseh stikov ne moremo. Tveganje za okužbo je največje ob nezaščitenih stikih na majhni razdalji v zaprtem prostoru.

Koronavirus se prenaša kapljično, kar pomeni, da ga dobimo, če nekdo v nas kihne, kašlja, govori glasno, poje.

Širi se tudi z aerosoli, drobnimi delci, ki potujejo po zraku kot cigaretni dim in okužijo, čeprav okuženega ni več v prostoru.

Vse to vemo, zato tudi v službi nosimo masko. Kritični trenutki so skupne malice, odmori ob kavi ali cigareti. Ker takrat masko snamemo, ima virus prosto pot. Zato je pomembno, da se skupnim odmorom brez maske za nekaj časa odpovemo.

Nekateri pa med dobrimi znanci, sosedi, sorodniki ali sodelavci maske ne nosijo, češ, saj se dobro poznamo. V tem grmu tiči zajec: virus je v Sloveniji že tako razširjen, da ga lahko ima vsakdo.

Skratka, več ko vdihnemo okuženih aerosolov, večja je možnost okužbe. Bližje ko smo okuženi osebi in dlje ko smo z njo v istem prostoru ali v prostoru z okuženimi aerosoli, večja je verjetnost okužbe.

Na spletni strani NIJZ je objavljeno, da je varna razdalja 1,5 metra, vendar mnogi drugi strokovnjaki prisegajo na vsaj dva metra razdalje. Znano je, da pri kašljanju in kihanju kapljice letijo celo šest metrov daleč!
 

Testiranje po novem


Po zadnjih epidemioloških podatkih izpred nekaj dni je vsaka okužena oseba v Sloveniji okužila več kot dve drugi osebi. Ko bo ta statistika pokazala, da vsaki okuženi okuži manj kot enega novega, se bo epidemija začela umirjati.

Odkar so spremenili način testiranja, hitrosti epidemije ne moremo več spremljati po številu okuženih, pač pa po številu bolnikov v bolnišnici. Dokler to raste, se epidemija širi.

Do pred nekaj dnevi so v Sloveniji testirali vse ljudi s simptomi okužbe, pred tem celo vse, ki so bili v stiku z okuženim. Odkar je okuženih toliko, da laboratorij ne zmore več testirati vseh, testirajo le še hudo bolne, ljudi v velikim tveganjem za težji potek bolezni, zaposlene v zdravstvu in v domovih za starejše.


Preventiva 


Poleg umivanja in razkuževanja rok je najpomembnejši ukrep splošna telesna kondicija. Za to lahko poskrbimo sami z rekreacijo ali vsaj vsakodnevnimi sprehodi.

Pomembna je tudi uravnotežena prehrana z veliko vitamini.

Zadnji izsledki kažejo, da k večji imunosti bistveno pripomore vitamin D, zato ga v zimskih mesecih, od oktobra do aprila, priporočajo vsem.

Tako opremljeno se bo telo lažje uprlo nevidnemu virusnemu napadalcu.

Komentarji: