Maribor – Da je NSi sredinska stranka pravzaprav od vedno – tako po vrednotah kot načinu delovanja – ter da so pripravljeni na vstop v koalicijo in naveličani opozicije,
sta ključni sporočili, ki ju je je bilo slišati na kongresu stranke. Prenovljen temeljni program, s katerim so v stranki naslovili nove izzive v družbi, pa dodaja piko na i pri pozivanju mladih in neopredeljenih volivcev. Predsednik NSi
Matej Tonin je ambiciozen, a konkretnega rezultata, ki bi si ga želel videti na prihodnjih državnozborskih volitvah, še ni pripravljen napovedati.
Če se navežem na besede vašega svetovalca Sebastjana Jeretiča, je cilj premikov doseči končni rezultat, ki bo omogočil vplivanje na celotno politiko. Kakšen je ta rezultat?
Politiki smo zato, da služimo skupnemu dobremu. Stvari pa lahko premikamo, le če smo v vladi. Iz opozicije težko uresničimo svoj program. Želimo si v vlado, a ne v vsako vlado. Ni cilj vlada sama po sebi, ampak je zgolj sredstvo, da uresničimo program. Močnejši ko bomo v vladi, večji del programa bomo lahko realizirali.
Prvak NSi je pomik stranke na sredino napovedal že avgusta ob 19. obletnici ustanovitve NSi z besedami, da so povsod v Evropi krščanski demokrati sredinska stranka, med socialisti in liberalci. FOTO: Tadej Regent
Kdor ima visoka pričakovanja, je lahko razočaran. So pa stvari relativne. Odkar sem prevzel stranko, se je vendarle zgodil premik naprej. S petih smo šli na sedem poslancev, kar je 40-odstotno izboljšanje rezultata. Na drugi strani je šel na primer Luka Mesec s šestih poslancev na devet, kar je 50-odstotno izboljšanje in je bil to velik uspeh. Prizma je lahko zelo relativna.
Prav je, da imamo velika pričakovanja, saj zgolj za sodelovanje na olimpijskih igrah ne dobiš medalje. Za olimpijsko medaljo moraš o tem govoriti, si za to prizadevati in si jo želeti, potem jo boš dobil. Podobno je v politiki. Želimo si biti močnejši in v tem ne vidim nič slabega.
Pravite, da greste v naslednjo vlado. Morda že pred prihodnjimi volitvami. Če pade vlada, obstaja velika verjetnost, da jo bo poskušal sestaviti zmagovalec prejšnjih volitev, Janez Janša. Bi bili pripravljeni razmisliti o sodelovanju?
Glede na to, kar je bilo že izrečenega v različnih političnih strankah, ne verjamem. Vas pa spodbujam, da si pogledate latvijski model …
Ki je?
Predsednika vlade ni dala največja stranka v koaliciji.
Torej bi bili pripravljeni iti v tak model?
Ni cilj vlada sama po sebi, ampak je zgolj orodje, da uresničimo naš program. Če bo sedanja vlada razpadla in se bodo pojavile možnosti, da se oblikuje drugačna vlada, ki bi večinoma sledila našim programskim usmeritvam, potem je možnost, da NSi v takšni vladi sodeluje. Ne verjamem pa, da bi zaradi vsega že povedanega takšno vlado vodil predsednik SDS.
Repozicioniranje stranke je treba razumeti v luči želje stranke po razširitvi volilnega bazena s pritegovanjem novih, še nepozicioniranih volivcev. FOTO: Tadej Regent
Nisva. To sem dejal, ker sem iz več virov slišal, da predsednik vlade razlaga, da je za sedanjo situacijo in sodelovanje vlade z Levico kriva NSi. Moje sporočilo je bilo namenjeno njemu in vsej Sloveniji, da to ni res in da ni nobene potrebe, da bi bila Slovenija talec Levice. Če nekdo želi resnično sodelovati, potem lahko računa na našo podporo pri projektih, s katerimi se strinjamo. Želel sem povedati, da nismo mi krivi, da je Slovenija talec Levice, ampak se je predsednik vlade tako odločil.
Ali glede na politično situacijo še pričakujete ta klic?
Če sem se kaj v politiki naučil, je, da ni nič nemogoče. Nikoli nikogar ne izključuj, ker nikoli ne veš, kako se bodo stvari razpletle. V slovenskem političnem prostoru preprosto ni prostora za izključevanje. Če se izključujemo, nikoli ne pridemo do najboljših rezultatov.
Kako bo z vašo podporo proračunu, ki ga bo državni zbor obravnaval ta teden?
Takšen, kot je zdaj predstavljen in kot je bil v petek tudi potrjen na finančnem odboru, nima naše podpore. Glasovali bomo proti takšnemu proračunu.
Predsednik NSi je na kongresu stranke ponovil, da NSi v aktualno vlado ne bo vstopila in da z njo ne bo podpisovala nobenega sporazuma. »Za delanje dobrega ne potrebujemo položajev,« je poudaril. FOTO: Tadej Regent
Vidim predvsem tri omrežja, in sicer rumeno in rdečo, v zadnjih mesecih se vzpostavlja tudi omrežje vaških fantov. Še enkrat pa trdim, da so izredno škodljiva za Slovenijo, saj je potem pomembno koga poznaš in ne kaj znaš, kar ubija ustvarjalnost, ljudem jemlje upanje ter zdravo tekmovalnost. Če želimo spremembe, potem je treba v te stvari drezati in jih odpraviti. Marsikdo nam je rekel, da smo nori, a če je to norost, naj bo tako.
Verjamem, da je tudi mi ne bomo odnesli brez prask, a gotovo nas ne bodo potopili ali uničili. Zato sem tudi našim članom vnaprej povedal, da naj pričakujejo povračilne napade. Da se bodo najprej lotili posameznikov, poskušali razdeliti stranko in jo na tak na in skušali oslabiti. A na koncu resnica vedno zmaga, in če bomo držali skupaj, nas tudi tovrstni napadi ne morejo uničiti.
Je pa spopad z omrežji zelo visoko na naši agendi, sam to počnem v vlogi predsednika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kolega Jernej Vrtovec to počne preko preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB in ostali poslanci na drugih področjih …
Ne gre pa tukaj za iskanje političnih točk?
Če bi to držalo, bi moral na javnomnenjskih anketah napredovati, a realnost kaže drugačno sliko. Ljudje nimajo radi konfliktov. Čeprav med ljudmi takšno početje ni posebej popularno, je to delo pomembno za prihodnost Slovenije in mora biti opravljeno.
Tu ne gre za pridobivanje političnih točk, prej nasprotno. A če predsednik komisije zadolžene za civilni nadzor nad represivnim organom, ko blokirajo nadzor, ne stori nič, potem ni vreden svoje funkcije. Po ustavi in zakonu je dolžen storiti vse, da se nadzor vrši. Zavedam se, da mi situacija lahko politično škodi, a dejstvo je, da je razrešitev teh stvari za našo državo zelo pomembna oziroma nujna. Omejevanje nadzora, izključevanje opozicije iz sveta za nacionalno varnost ... Gre za znamenja avtoritarnosti, ne pa odprte in demokratične družbe.
