Med Ukrajinkami veliko zanimanje za razvoj lastnih idej
Status začasne zaščite, ki tujcem omogoča zaposlitev pod istimi pogoji kot slovenskim državljanom, ima pri nas tudi dobrih devet tisoč prebežnikov iz Ukrajine. Projekt Delo za boljšo prihodnost pri Slovenski filantropiji, ki je prebeglim pred rusko agresijo v zadnjem letu pomagal pri iskanju zaposlitve in prijavah na delovna mesta, se zaključuje. Vanj se je vključilo 237 oseb, večinoma žensk mlajše srednje generacije, od teh jih je po grobi oceni zaposlitev našlo med 20 in 30 odstotki.
Pogosto se izkaže, da delodajalci potrebujejo nov kader, a bodisi nimajo možnosti ali na to niso pripravljeni ali pa nimajo znanja in se ne zavedajo, da morajo tudi sami v kader v začetni fazi vložiti nekaj znanja, ne pa zgolj pričakovati, da bodo ljudje kar znali delati.
Franci Zlatar
Za izvršnega direktorja SF Francija Zlatarja je zaposlitev ključni dejavnik za dostojno življenje vsakega posameznika: »Občutek sprejetosti in varnosti sta potrebi, ki so nam skupne. Toliko bolj, ko gre za osebo, ki je morala svoj dom, svojo domovino zapustiti zaradi vojne in ogroženosti. V tuji državi, ob tujem jeziku si morajo ustvariti novo življenje, začeti iz nič. Pri tem jim delo vsaj deloma povrne občutek lastne vrednosti. Omogoči pa jim tudi, da se veliko bolj uspešno podajo na pot integracije v novo okolje.« Ukrajinski prebežniki v Sloveniji se zaposlujejo pretežno na mestih, kjer zadošča osnovno sporazumevanje v slovenskem jeziku. Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec julija evidentiranih več kot petsto oseb iz Ukrajine.
Za lažjo konkurenco v slovenskem okolju
Pri Slovenski filantropiji (SF), ki je včeraj organizirala zaključno konferenco projekta – financira ga veleposlaništvo ZDA v Sloveniji v okviru sklada AEIF –, so z odzivom oseb ukrajinskih prebežnikov zadovoljni. »Naš namen je bil opremiti jih z znanji, da bodo lažje konkurirali v slovenskem okolju. Razvili smo skupnost ljudi, ki so prihajali k nam po informacije, znanja in podporo, in menim, da smo jih dobro usmerili na slovenski trg dela,« je dodal. S tem namenom so zanje pripravili tri sklope delavnic: teoretični del o sistemu zaposlitve pri nas, praktični del, kjer so jim pomagali pri pisanju življenjepisov in jih pripravljali za intervjuje s potencialnimi bodočimi delodajalci, in informativne delavnice s praktičnimi napotki. Organizirali so tudi zaposlitveni sejem, kjer se je predstavilo deset podjetij, odzvalo pa se je 70 udeležencev iz Ukrajine. Kot nadgradnjo projekta so poskrbeli za pouk slovenskega in angleškega jezika, saj mnogi od njih delujejo tudi v mednarodnih okoljih. V te oblike se je vključilo 150 oseb.
237
prebežnikov iz Ukrajine se je vključilo v projekt iskanja zaposlitve; uspešnih je bilo od 20 do 30 odstotkov
Po Zlatarjevih besedah je pri zaposlovanju ljudi iz ukrajinske skupnosti pri nas še precej ovir: »Precej jih je visoko izobraženih – zdravnikov in informatikov. Težave se pojavijo v primeru poklicev, ki so pri nas bolj regulirani, to je zlasti v zdravstvu. Postopki in prilagoditve so zelo dolgi.« Za oviro sta se pri iskanju dela pokazala tudi jezik in zmožnost prilagajanja našemu okolju. »Za zaposlovalce je zelo pomembno, da so tudi oni pripravljeni razvijati določene programe in integracije na delovnih mestih, kar je pri nas malo razvito. Smo pa pri nekaj mednarodnih podjetjih – denimo pri Ikei – naleteli na poseben program vključevanja tujih delavcev. Pogosto se izkaže, da delodajalci potrebujejo nov kader, a bodisi nimajo možnosti ali na to niso pripravljeni ali pa nimajo znanja in se ne zavedajo, da morajo tudi sami v kader v začetni fazi vložiti nekaj znanja, ne pa zgolj pričakovati, da bodo ljudje kar znali delati,« pojasnjuje Zlatar.
Se je pa znotraj projekta pokazalo veliko zanimanje za razvoj lastnih idej oziroma glede na prevladujoče število žensk – za »žensko« podjetništvo. »Mnogi so že v Ukrajini imeli podjetja ali so bili samostojni podjetniki, zato smo projektu dodali tudi podjetniški del,« pravi Zlatar.
Medtem ko vlada opozarja na pasti pri zaposlovalcih – denimo na ženitne dogovore in nastanitve v zameno za spolne usluge –, so pri SF zaznali predvsem primere izkoriščanja in slabše plačanih del. Kot pravi Zlatar, uporabnike opozarjajo pred tovrstnimi zlorabami, povezali pa so se tudi z Delavsko svetovalnico za čim bolj uspešno reševanje tovrstnih primerov.
Dobrih 9000 priseljencev iz Ukrajine ima status začasne zaščite.
V projektu Delo za boljšo prihodnost jih je sodelovalo 237.
Za ponudbami in navidezno pomočjo tujcem se lahko skrivajo pasti.
