Med umrlimi v drugem valu največ starejših od 85 let

Ocene glede smrtnosti so sicer različne, a nedvomno je, da je smrtnost zaradi covida-19 vsaj desetkrat višja kot pri gripi.
Fotografija: Tudi v drugem valu se okužbe širijo po domovih za starejše. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Tudi v drugem valu se okužbe širijo po domovih za starejše. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Po podatkih, ki jih vsak dan sporoča vlada, je doslej umrlo 724 covidnih bolnikov. V drugem epidemičnem valu je število umrlih bistveno višje, a hkrati je stopnja smrtnosti nižja. Tudi v drugem valu se okužbe širijo po domovih za starejše. Med umrlimi je največ starejših od 85 let. Večji del oskrbovancev umre v domovih kot pa bolnišnicah.

V drugem epidemičnem valu - če predpostavljamo, da se je ta začel z začetkom septembra -, je po vladnih podatkih umrlo skupaj 590 covidnih bolnikov, samo septembra in oktobra pa 204. Samo v novembru je umrlo doslej 361 bolnikov s covidom-19. S tem se po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) Slovenija po številu smrti covidnih bolnikov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh uvršča na četrto mesto med državami EU. Višjo smrtnost v zadnjem času so imele če Češka, Belgija in Madžarska. Ti podatki se sicer razlikujejo od podatkov, ki so objavljeni na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer navajajo, da je septembra in oktobra umrlo skupaj 181 bolnikov.



Do razlike v poročanih podatkih prihaja zato, ker NIJZ navaja le tiste smrti, ki so že uradno prijavljene v zbirki »Evidenca nalezljivih bolezni« in so na NIJZ prispele do preteklega dne. Medtem pa vlada objavlja podatke, ki jih zbira ministrstvo za zdravje z neposrednim poročanjem bolnišnic, domov za ostarele in drugih socialno-varstvenih zavodov. »Zaradi trenutnih izrednih razmer v zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodih je uradno poročanje v zbirko pri NIJZ počasnejše, zato prihaja do tolikšne razlike,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje.

Torej če upoštevamo, da je od 1. septembra do 12. novembra skupno umrlo 591 covidnih bolnikov, medtem ko je bilo v tem obdobju potrjenih 49.399 okužb, pomeni, da je bil delež umrlih glede na potrjene okužbe 1,2-odstoten. Medtem pa je v prvem valu od skupaj manj kot 1500 potrjeno okuženih umrlo 108 bolnikov, kar pomeni, da je bila takrat smrtnost 7,3-odstotna.

Po podatkih, ki jih vsak dan sporoča vlada, je doslej umrlo 724 covidnih bolnikov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Po podatkih, ki jih vsak dan sporoča vlada, je doslej umrlo 724 covidnih bolnikov. FOTO: Jure Eržen/Delo


Stopnja smrtnosti je nižja tudi na enotah intenzivne terapije, kjer zdravijo najhuje bolne s covidom-19. Vodja oddelka za intenzivno terapijo na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Jereb je danes na novinarski konferenci pojasnil, da je v drugem epidemičnem valu smrtnost covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih okoli 15-odstotna, to je manj kot v prvem valu, ko je bila 30-odstotna smrtnost. A kot je poudaril, imajo denimo v UKC Ljubljana trenutno 63 kritično bolnih, večina je priklopljena na aparate, in pri nobenem ne morejo napovedati razpleta zdravljenja.

Zlasti ob začetku epidemije so mnogi želeli vleči vzporednice med covidom-19 in gripo. A Jereb poudarja, da neposredna primerjava med tema boleznima ni možna. Ocene glede smrtnosti so sicer različne, a nedvomno je, da je smrtnost zaradi covida-19 vsaj desetkrat višja kot pri gripi. Desetkrat višji kot pri gripi je tudi sprejem covidnih bolnikov v enote za intenzivno terapijo.

Jereb je pojasnil, da bolniki s covidom-19 umrejo v osnovi zaradi odpovedi enega ali več organov ob hudi prizadetosti dihal. Največ jih umre zaradi zapletov po pljučni emboliji oz. trombozi, nato zaradi odpovedi pljuč zaradi pljučnice, pri nekoliko mlajših bolnikih pa je vzrok smrti ta, da se ob hudi prizadetosti dihal zapletejo druge kronične bolezni, zlasti srčne.

Večji del oskrbovancev umre v domovih kot pa bolnišnicah. FOTO: Jure Eržen/Delo
Večji del oskrbovancev umre v domovih kot pa bolnišnicah. FOTO: Jure Eržen/Delo


Do konca oktobra je bilo po uradnih podatkih NIJZ največ covidnih bolnikov, ki so umrli, starih več kot 85 let. Število smrti se niža s starostjo, je bil pa najmlajši bolnik, ki je umrl, iz starostne skupine od 35 do 44 let. Umrl je v oktobru. Po poročanju TV Slovenija gre za 43-letnega bolnika, ki je umrl v Celju. Povprečna starost covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih v okviru UKC Ljubljana je 69 let, medtem ko so tisti, ki na intenzivnem oddelku umrejo, povprečno stari 75 let.

Po podatkih NIJZ, ki še niso dokončni, je do konca oktobra umrlo 233 oskrbovancev domov za starejše, ki jim je bila potrjena okužba z novim koronavirusom. Od tega jih je 135 umrlo v domovih in 98 v bolnišnicah. V prvem valu je sicer umrlo 87 oskrbovancev domov, od tega 55 v domovih in 32 v bolnišnicah. V septembru in oktobru pa je umrlo skupaj 131 oskrbovancev, od tega 73 v domovih in 58 v bolnišnicah.

V. d. sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik pa je pojasnil, da o premestitvi oskrbovanca s covidom-19 v bolnišnico odloča domski zdravnik. Če je oskrbovanec samo okužen in ne potrebuje hospitalizacije, ga premestijo v rdečo cono.

Preberite še:

Komentarji: