Ministrica: Vračanje 4. januarja odvisno od nas vseh
Izjave o varnem vračanju, ki jo v podpis ponuja ministrica Simona Kustec, ni hotel podpisati nihče.
Odpri galerijo
Ministrica je napovedala, da se bodo po optimističnem scenariju 4. januarju odprle šole za prvo triado in zavodi za otroke s posebnimi potrebami. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Ministrica Simona Kustec je napovedala, da se bodo po optimističnem scenariju 4. januarja odprle šole za prvo triado in zavodi za otroke s posebnimi potrebami. Kako bo zagotovila, da po vsaj delnih sproščanjih ukrepov januarja ne bo toliko okužb, da bodo šole ostale zaprte, ni odgovorila oziroma je dejala, da bo »varna vrnitev ne samo v rokah države, vlade, epidemiološkega dela stroke, ampak vseh nas«. Čim prej morajo v šole tudi maturanti, ki jih letos čaka prilagojena, a zato nič lažja matura, poudarjajo pristojni.
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je pred napovedanim vračanjem otrok in dijakov v šole poudarila, da bo morala obstajati »enotna in poštena zaveza«, da bomo vsi – starši, učenci, učitelji, ravnatelji in sindikat – spoštovali ukrepe, ki jih bo oziroma jih je že predpisala stroka. Vsem, ki delajo v vzgoji in izobraževanju, je v podpis ponudila izjavo, da se zavezujejo k varnemu vračanju otrok in mladostnikov v vrtce in šole. Kustečeva je dejala, da gre za »simbolno, moralno zavezo, da bomo v teh težkih in občutljivih epidemioloških razmerah zagotavljali varno vzgojo ter izobraževanje v šolah in vrtcih kot fizičnih prostorih. Ne gre za nobeno pravno zgodbo, kazensko odgovornost, ampak skupno gesto do otrok, staršev, zaposlenih, da bomo naredili vse, da bo šolski in vrtčevski prostor varen.«
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je dejal, da izjava za Sviz ni sprejemljiva: »Vsebinsko je izpraznjena. Omogoča namreč razumevanje, da do zdaj nismo imeli varnega okolja in da nismo upoštevali priporočil NIJZ, kar ne drži. Diši pa tudi po PR-potezi ministrice.« Da je izjavo moč razumeti na več različnih načinov, je opozorila tudi predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour: »Vsi smo se kar najbolj trudili, podpis te izjave pa bi lahko pomenil, da se ukrepov do zdaj nismo držali. Take izjave torej ne moremo podpisati, nas je pa ministrica pozvala, naj predlagamo popravke izjave, ponovno se bomo spet sestali v torek.« Izjave ni podpisal nihče.
Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan je dejal, da izjava ni smiselna: »Zakoni veljajo in moramo zagotavljati varno in spodbudno učno okolje. Že brez te izjave. In tudi ne glede na kazensko odgovornost, ki bi jo morda tak podpis prinesel, mi je že moralna zaveza dovolj, da nečesa ne bom podpisal, če se popolnoma vseh priporočil, ker so nekatera neizvedljiva, ne bom mogel držati. Ampak šole smo poskrbele za varno okolje že prej, ko ni bilo nobene izjave. Hočejo podpis neke puhlice, po drugi strani pa vse naše pobude, naša vprašanja ostanejo brez odgovorov.«
Ravnatelji pravijo, da so ministrstvo večkrat pozvali k odprtju šol, vendar odgovorov niso dobili. »Iz zapisnikov strokovne komisije je jasno, da bi lahko bili otroci v šoli že 7. decembra. Ne drži, da smo bili ravnatelji proti odprtju,« pravi Pečan. Zahtevo za odprtje šol so včeraj predstavili tudi v strankah Levica, LMŠ in SD, kjer so sklicali tudi nujno sejo odbora za izobraževanje.
Ministrstvo, Državni izpitni center (RIC) in obe državni maturitetni komisiji pa so se zato, ker se dijaki že tako dolgo izobražujejo na daljavo, odločili za prilagoditve mature. Letos bo poklicno maturo opravljalo predvidoma 9093 dijakov, splošno maturo pa 6927 dijakov. Pristojni so večinoma upoštevali tudi predloge Dijaške organizacije Slovenije. Tako bodo maturanti pri razpravljalnem eseju lahko izbrali en ali oba romana, pri matematiki bodo lahko imeli kalkulator in več formul, za ustne dele bodo zmanjšali obseg vsebin za okoli 15 odstotkov. Odločitev, česa ne bo, bodo imeli učitelji na posameznih šolah. Katerih vsebin ne bo na maturi, bodo dijaki izvedeli do konca februarja. Poseben zalogaj bo poklicna matura in opravljanje četrtega predmeta. Državna komisija za poklicno maturo je zato zapisala, da naj bo vračanje zaključnih letnikov v šole prioritetno, ministrstvo pa naj ravnateljem priporoči fleksibilno izvajanje pouka, da bi lahko imelo prednost izvajanje maturitetnih predmetov.
Tako pri poklicni kot pri splošni maturi bodo dijaki upravičeni tudi do desetodstotnega bonusa za pisne dele, ki jih ne bodo rešili. Kljub temu pristojni poudarjajo, da to ne bo matura s popustom, ampak da bo prav ta bonus ublažil pričakovani padec v dosežkih. Kako bodo letos videti nacionalna preverjanja znanja v osnovnih šolah, še ni znano, je pa ministrica poudarila, da gotovo bodo.
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je pred napovedanim vračanjem otrok in dijakov v šole poudarila, da bo morala obstajati »enotna in poštena zaveza«, da bomo vsi – starši, učenci, učitelji, ravnatelji in sindikat – spoštovali ukrepe, ki jih bo oziroma jih je že predpisala stroka. Vsem, ki delajo v vzgoji in izobraževanju, je v podpis ponudila izjavo, da se zavezujejo k varnemu vračanju otrok in mladostnikov v vrtce in šole. Kustečeva je dejala, da gre za »simbolno, moralno zavezo, da bomo v teh težkih in občutljivih epidemioloških razmerah zagotavljali varno vzgojo ter izobraževanje v šolah in vrtcih kot fizičnih prostorih. Ne gre za nobeno pravno zgodbo, kazensko odgovornost, ampak skupno gesto do otrok, staršev, zaposlenih, da bomo naredili vse, da bo šolski in vrtčevski prostor varen.«
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je dejal, da izjava za Sviz ni sprejemljiva: »Vsebinsko je izpraznjena. Omogoča namreč razumevanje, da do zdaj nismo imeli varnega okolja in da nismo upoštevali priporočil NIJZ, kar ne drži. Diši pa tudi po PR-potezi ministrice.« Da je izjavo moč razumeti na več različnih načinov, je opozorila tudi predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour: »Vsi smo se kar najbolj trudili, podpis te izjave pa bi lahko pomenil, da se ukrepov do zdaj nismo držali. Take izjave torej ne moremo podpisati, nas je pa ministrica pozvala, naj predlagamo popravke izjave, ponovno se bomo spet sestali v torek.« Izjave ni podpisal nihče.
Odpiranje šol
Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan je dejal, da izjava ni smiselna: »Zakoni veljajo in moramo zagotavljati varno in spodbudno učno okolje. Že brez te izjave. In tudi ne glede na kazensko odgovornost, ki bi jo morda tak podpis prinesel, mi je že moralna zaveza dovolj, da nečesa ne bom podpisal, če se popolnoma vseh priporočil, ker so nekatera neizvedljiva, ne bom mogel držati. Ampak šole smo poskrbele za varno okolje že prej, ko ni bilo nobene izjave. Hočejo podpis neke puhlice, po drugi strani pa vse naše pobude, naša vprašanja ostanejo brez odgovorov.«
Ravnatelji pravijo, da so ministrstvo večkrat pozvali k odprtju šol, vendar odgovorov niso dobili. »Iz zapisnikov strokovne komisije je jasno, da bi lahko bili otroci v šoli že 7. decembra. Ne drži, da smo bili ravnatelji proti odprtju,« pravi Pečan. Zahtevo za odprtje šol so včeraj predstavili tudi v strankah Levica, LMŠ in SD, kjer so sklicali tudi nujno sejo odbora za izobraževanje.
Posebna matura
Ministrstvo, Državni izpitni center (RIC) in obe državni maturitetni komisiji pa so se zato, ker se dijaki že tako dolgo izobražujejo na daljavo, odločili za prilagoditve mature. Letos bo poklicno maturo opravljalo predvidoma 9093 dijakov, splošno maturo pa 6927 dijakov. Pristojni so večinoma upoštevali tudi predloge Dijaške organizacije Slovenije. Tako bodo maturanti pri razpravljalnem eseju lahko izbrali en ali oba romana, pri matematiki bodo lahko imeli kalkulator in več formul, za ustne dele bodo zmanjšali obseg vsebin za okoli 15 odstotkov. Odločitev, česa ne bo, bodo imeli učitelji na posameznih šolah. Katerih vsebin ne bo na maturi, bodo dijaki izvedeli do konca februarja. Poseben zalogaj bo poklicna matura in opravljanje četrtega predmeta. Državna komisija za poklicno maturo je zato zapisala, da naj bo vračanje zaključnih letnikov v šole prioritetno, ministrstvo pa naj ravnateljem priporoči fleksibilno izvajanje pouka, da bi lahko imelo prednost izvajanje maturitetnih predmetov.
Tako pri poklicni kot pri splošni maturi bodo dijaki upravičeni tudi do desetodstotnega bonusa za pisne dele, ki jih ne bodo rešili. Kljub temu pristojni poudarjajo, da to ne bo matura s popustom, ampak da bo prav ta bonus ublažil pričakovani padec v dosežkih. Kako bodo letos videti nacionalna preverjanja znanja v osnovnih šolah, še ni znano, je pa ministrica poudarila, da gotovo bodo.
