Odmik od rezilne žice in ograje, za varne in urejene migracije
Na ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo celovito migracijsko strategijo. Za ta namen so oblikovali strokovno telo, ki izhaja iz načel zagotavljanja varne, solidarne in vključujoče družbe. Bistveno bo spoštovanje človekovih pravic, ki so jamstvo za to, da bo varnost zagotovljena vsem, je poudarila Simona Zavratnik iz kabineta ministrice za notranje zadeve.
Izjavo lahko spremljate na spodnji povezavi:
»Solidarnost in vključujoča družba sta principa, ki pomenita odmik od rezilne žice in ograje, in sta hkrati zaveza, da se zavzemamo za migracije, ki bodo zakonite, varne in urejene.« Za ministrstvo to pomeni predvsem prizadevanje za dostop do azila, za učinkovite postopke mednarodne zaščite in dostopnost integracije tako za begunce kot za delovne migrante.
Zavratnikova je poudarila, da podatki nikakor ne potrjujejo teze o večanju kriminalitete zaradi migrantov, temveč jo jasno ovržejo. Migracije tako niso niti kulturna, niti ekonomska, niti varnostna grožnja, temveč so pomemben dejavnik tako sodobnih kot tradicionalnih družb. Obljubila je, da na ministrstvu ne bodo klasificirali beguncev glede na barvo kože, jezik ali kulturo, temveč bodo zavezani doslednemu spoštovanju človekovih pravic. Pri pripravi strategije ministrstvo sodeluje s civilno družbo in župani občin vzdolž južne meje, konkretne obrise pa bo nova migracijska strategija dobila predvidoma do konca leta, je zagotovila Zavratnikova.
Porast ilegalnih prehodov ne pomeni porasta kriminala
V prvih sedmih mesecih je policija obravnavala nekaj več kot 8200 tujcev, ki so nezakonito prečkali mejo. To je približno 80 odstotkov več kot v istem obdobju lani, a manj kot deset odstotkov več kakor v predpandemičnih letih 2019 in 2020, je stanje opisal predstavnik sektorja mejne policije v upravi uniformirane policije Tomaž Pavček. Kljub porastu nelegalnih prehodov meje pa policija ne zaznava povečane kriminalitete, za katero bi bili osumljeni tujci, ki nezakonito vstopajo v državo, je poudaril Pavček. Skoraj 90 odstotkov obravnavanih oseb je zaprosilo za mednarodno zaščito, vendar so mnogi azilni dom kmalu zapustili in odšli naprej proti severni in vzhodni Evropi.
Med tujci, ki so ilegalno prestopili mejo, prevladujejo državljani Afganistana, kjer so oblast pred letom dni prevzeli talibi. Veliko je tudi državljanov Pakistana in Bangladeša, letos se je povečalo število Kubancev, Indijcev in Burundijcev, saj državljani teh treh držav za vstop v Srbijo ne potrebujejo vizuma, je povzel Pavček. Vojska medtem nadaljuje odstranjevanje »začasnih tehničnih ovir« z meje, v enajstih dneh so odstranili dober kilometer žice, je dejal Pavček, ki zaradi tega ne pričakuje povečanega števila ilegalnih prehodov meje.
V Infokolpi optimistični
Na posvetu na ministrstvu so bili tudi člani organizacije Infokolpa, ki sistematično popisuje nasilje in verižna vračanja na balkanski begunski poti. Aktivist Jošt Žagar je dejal, da jih najbolj veseli, da je ministrstvo napovedalo prenovo zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti. Kot najnujnejše spremembe zakonodaje je med drugim navedel olajšanje postopkov urejanja prebivanja in združevanja družin, uvedbo možnosti legalizacije bivanja za osebe, ki tu že dlje časa prebivajo brez dokumentov, in zmanjšanje čakanja na delovno dovoljenje prosilcev za azil z devetih mesecev na tri.
Letos se je število beguncev, ki jih je policija vrnila na Hrvaško, zmanjšalo, povečalo pa se je število prošenj za azil. Žagar upa, da se bo ta trend nadaljeval ter da bo vlada zagotovila varne poti za begunce in ne bo več sodelovala pri verižnem vračanju beguncev.
