Mladih poklic socialnega oskrbovalca ne zanima
Pomanjkanje kadra v socialni oskrbi, ker je to delo premalo cenjeno in vrednoteno – Za privlačnost poklica ni bilo narejeno nič
Odpri galerijo
Vsak, ki ima opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za socialnega oskrbovalca, ni zmožen kakovostno opravljati tega občutljivega dela z ranljivo populacijo. Foto Jure Eržen
Ljubljana – Že pred desetletjem je petina slovenskih občin poročala o pomanjkanju socialnih oskrbovalcev, saj je to težko, zahtevno in slabo plačano delo, zato ni lahko dobiti ljudi z ustreznimi delovnimi izkušnjami in primerno izobrazbo. Odtlej pa ni bilo narejeno nič, da bi ta poklic postal bolj privlačen.
Posledica je, da danes zelo primanjkuje tega kadra, v nekaterih domovih za starejše celo toliko, da so okrnjene posamezne storitve, ki jih potrebujejo stanovalci ali pa tisti, ki živijo v domačem okolju.
Pomanjkanje socialnih oskrbovalcev je velik izziv za Slovenijo, ugotavlja Mateja Nagode, strokovna raziskovalna sodelavka inštituta za socialno varstvo: »Večje potrebe se kažejo predvsem v večjih mestih, nekoliko manj na podeželju. Zanimanje za zaposlovanje v tej panogi je majhno predvsem pri mlajših. Delo je premalo cenjeno in premalo vrednoteno, ugotavljamo v naših študijah. Plače in dodatki so prenizki. Delo poteka v zelo zahtevnih razmerah, tudi konec tedna in ob praznikih. Ta zaposlitev je torej precej neprivlačna.«
Leta 2010 je oskrbo na domu izvajalo 924 socialnih oskrbovalcev, 77 več kot v letu pred tem. Po zadnji raziskavi inštituta za socialno varstvo je socialno oskrbo konec leta 2017 izvajalo 1074 ljudi, kar je za 11 odstotkov več kot leto pred tem. Vendar se hkrati veliko bolj veča število oskrbovancev, ki potrebujejo pomoč. »Če pogledamo zaposlene v neposredni socialni oskrbi glede na status izvajalca, ugotovimo, da je, enako kot v preteklem letu, najmanjši delež zaposlenih za nedoločen čas v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih (77,8 odstotka), kjer imajo v primerjavi z drugimi izvajalci največji delež zaposlitev za določen čas – petino,« pravi Nagodetova. Več zaposlenih socialnih oskrbovalcev za nedoločen čas imajo v drugih javnih zavodih za oskrbo na domu (86,6 odstotka). Delež zaposlenih socialnih oskrbovalcev za nedoločen čas je manjši tudi pri centrih za socialno delo (78,8 odstotka).
Po podatkih inštituta za socialno varstvo je med socialnimi oskrbovalci večina žensk (97,4 odstotka). Povprečna starost je 45,2 leta, kar je nekoliko več kot leta 2016, ko so bile v povprečju stare 44,9 leta, stare pa so od 19 do 71 let. Slaba polovica zaposlenih v neposredni oskrbi (46,3 odstotka) je starih od 35 do 49 let. Ta delež z leti upada, veča pa se delež oskrbovalk, starih od 50 do 64 let, leta 2017 jih je bilo že 37,9 odstotka. Sledijo oskrbovalke, stare od 25 do 34 let. Delež teh je v primerjavi z lani narasel za odstotno točko, v primerjavi z letom 2009 pa izrazito upadel, kar za 5,3 odstotne točke, ugotavlja Nagodetova.
Na skupinskem intervjuju pred štirimi leti so vodje pomoči na domu opozorile, da so na začetku izvajanja te storitve velik delež oskrbovalk zaposlili iz programa javnih del, kjer je bil pogoj za zaposlitev starost najmanj 40 let. Zdaj so te oskrbovalke starejše, pri delu z uporabniki pa so skozi leta doživljale hude obremenitve, kar je pripeljalo do večjega deleža bolniških odsotnosti in več invalidskih upokojitev. Pri tem nastaja začarani krog, tudi mlajše, zdrave oskrbovalke so preobremenjene.
Dve tretjini (65,8 odstotka) socialnih oskrbovalk je opravilo nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK). Med drugim jo je pridobilo 95,6 odstotka oskrbovalk, ki imajo največ osnovnošolsko izobrazbo.
Kot je povedal Zoran Hoblaj, direktor doma starejših v Rakičanu pri Murski Soboti, ki izvaja pomoč na domu za trenutno 183 uporabnikov v devetih občinah, so bili lani za to storitev prisiljeni uvesti čakalno vrsto, ker na razpisih za prosta delovna mesta za socialne oskrbovalce niso dobili ustreznih kandidatov: »Lani smo na novo zaposlili šest socialnih oskrbovalcev, izgubili smo jih devet, letos smo jih na novo zaposliti devet, izgubili pa enajst.« V domu imajo sicer posebne delovne time za oskrbo stanovalcev in za pomoč na domu, zato je kader pri obeh storitvah različen.
Hoblaj ugotavlja, da je zelo težko dobiti dober in funkcionalno sposoben kader za opravljanje te dejavnosti: »Vsak s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za socialnega oskrbovalca žal zaradi svojih osebnih okoliščin ni zmožen kakovostno opravljati tega občutljivega dela z ranljivo populacijo.« Kot pravi, socialni oskrbovalci odhajajo predvsem na bolje plačana delovna mesta, sploh zdaj, ko se je trg dela sprostil.
Posledica je, da danes zelo primanjkuje tega kadra, v nekaterih domovih za starejše celo toliko, da so okrnjene posamezne storitve, ki jih potrebujejo stanovalci ali pa tisti, ki živijo v domačem okolju.
Zahtevne delovne razmere
Pomanjkanje socialnih oskrbovalcev je velik izziv za Slovenijo, ugotavlja Mateja Nagode, strokovna raziskovalna sodelavka inštituta za socialno varstvo: »Večje potrebe se kažejo predvsem v večjih mestih, nekoliko manj na podeželju. Zanimanje za zaposlovanje v tej panogi je majhno predvsem pri mlajših. Delo je premalo cenjeno in premalo vrednoteno, ugotavljamo v naših študijah. Plače in dodatki so prenizki. Delo poteka v zelo zahtevnih razmerah, tudi konec tedna in ob praznikih. Ta zaposlitev je torej precej neprivlačna.«
Socialnih oskrbovalcev je primanjkovalo že pred desetletjem.
Med njimi je večina žensk, kar 97,4 odstotka.
Začarani krog zaradi bolniških odsotnosti in odhodov, tisti, ki ostanejo, so preobremenjeni.
Med njimi je večina žensk, kar 97,4 odstotka.
Začarani krog zaradi bolniških odsotnosti in odhodov, tisti, ki ostanejo, so preobremenjeni.
Leta 2010 je oskrbo na domu izvajalo 924 socialnih oskrbovalcev, 77 več kot v letu pred tem. Po zadnji raziskavi inštituta za socialno varstvo je socialno oskrbo konec leta 2017 izvajalo 1074 ljudi, kar je za 11 odstotkov več kot leto pred tem. Vendar se hkrati veliko bolj veča število oskrbovancev, ki potrebujejo pomoč. »Če pogledamo zaposlene v neposredni socialni oskrbi glede na status izvajalca, ugotovimo, da je, enako kot v preteklem letu, najmanjši delež zaposlenih za nedoločen čas v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih (77,8 odstotka), kjer imajo v primerjavi z drugimi izvajalci največji delež zaposlitev za določen čas – petino,« pravi Nagodetova. Več zaposlenih socialnih oskrbovalcev za nedoločen čas imajo v drugih javnih zavodih za oskrbo na domu (86,6 odstotka). Delež zaposlenih socialnih oskrbovalcev za nedoločen čas je manjši tudi pri centrih za socialno delo (78,8 odstotka).
»Delo socialnega oskrbovalca je premalo cenjeno in premalo vrednoteno, plače in dodatki prenizki. Dela v zelo zahtevnih razmerah, tudi konec tedna in ob praznikih,« pravi Mateja Nagode, raziskovalka inštituta za socialno varstvo. Foto Roman Ši
Oskrbovalke so čedalje starejše
Po podatkih inštituta za socialno varstvo je med socialnimi oskrbovalci večina žensk (97,4 odstotka). Povprečna starost je 45,2 leta, kar je nekoliko več kot leta 2016, ko so bile v povprečju stare 44,9 leta, stare pa so od 19 do 71 let. Slaba polovica zaposlenih v neposredni oskrbi (46,3 odstotka) je starih od 35 do 49 let. Ta delež z leti upada, veča pa se delež oskrbovalk, starih od 50 do 64 let, leta 2017 jih je bilo že 37,9 odstotka. Sledijo oskrbovalke, stare od 25 do 34 let. Delež teh je v primerjavi z lani narasel za odstotno točko, v primerjavi z letom 2009 pa izrazito upadel, kar za 5,3 odstotne točke, ugotavlja Nagodetova.
Na skupinskem intervjuju pred štirimi leti so vodje pomoči na domu opozorile, da so na začetku izvajanja te storitve velik delež oskrbovalk zaposlili iz programa javnih del, kjer je bil pogoj za zaposlitev starost najmanj 40 let. Zdaj so te oskrbovalke starejše, pri delu z uporabniki pa so skozi leta doživljale hude obremenitve, kar je pripeljalo do večjega deleža bolniških odsotnosti in več invalidskih upokojitev. Pri tem nastaja začarani krog, tudi mlajše, zdrave oskrbovalke so preobremenjene.
Dve tretjini (65,8 odstotka) socialnih oskrbovalk je opravilo nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK). Med drugim jo je pridobilo 95,6 odstotka oskrbovalk, ki imajo največ osnovnošolsko izobrazbo.
Težko je dobiti dober kader
Zoran Hoblaj
dom starejših Rakičan
Lani smo na novo zaposlili šest socialnih oskrbovalcev, izgubili smo jih devet, letos smo jih na novo zaposlili devet, izgubili pa enajst.
dom starejših Rakičan
Lani smo na novo zaposlili šest socialnih oskrbovalcev, izgubili smo jih devet, letos smo jih na novo zaposlili devet, izgubili pa enajst.
Kot je povedal Zoran Hoblaj, direktor doma starejših v Rakičanu pri Murski Soboti, ki izvaja pomoč na domu za trenutno 183 uporabnikov v devetih občinah, so bili lani za to storitev prisiljeni uvesti čakalno vrsto, ker na razpisih za prosta delovna mesta za socialne oskrbovalce niso dobili ustreznih kandidatov: »Lani smo na novo zaposlili šest socialnih oskrbovalcev, izgubili smo jih devet, letos smo jih na novo zaposliti devet, izgubili pa enajst.« V domu imajo sicer posebne delovne time za oskrbo stanovalcev in za pomoč na domu, zato je kader pri obeh storitvah različen.
Hoblaj ugotavlja, da je zelo težko dobiti dober in funkcionalno sposoben kader za opravljanje te dejavnosti: »Vsak s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za socialnega oskrbovalca žal zaradi svojih osebnih okoliščin ni zmožen kakovostno opravljati tega občutljivega dela z ranljivo populacijo.« Kot pravi, socialni oskrbovalci odhajajo predvsem na bolje plačana delovna mesta, sploh zdaj, ko se je trg dela sprostil.
