Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Na mizi tudi ukinitev državnega sveta

NSi sporoča, kje bi koaliciji lahko zagotovila potrebno večino. Srečanje predvideno prihodnji teden.
V NSi bi se lotili spremembe kar 21. členov ustave. FOTO: Jure Eržen/Delo
V NSi bi se lotili spremembe kar 21. členov ustave. FOTO: Jure Eržen/Delo
15. 9. 2022 | 21:00
0:23

Pred predvidenimi pogovori parlamentarnih strank o obsežnih ustavnih spremembah prihodnji teden je NSi, ki koaliciji lahko zagotovi potrebnih 60 poslanskih glasov za spremembe, predstavila svoja izhodišča. »Zavedamo se svoje vloge in jo nameravamo konstruktivno odigrati,« je zatrdil prvak NSi Matej Tonin. Janez Pogorelec, njihov predstavnik v strokovni skupini, ki bo pretresala predloge, je ocenil, da se priložnost za odpravo problemov pojavi le vsakih petnajst let in jo zato velja izkoristi. Kaj je torej na mizi?

Ponovna sprememba volilnega sistema, a ker so se do zdaj v SDS in tudi koalicijski SD pojavljali dvomi o uvedbi relativnega prednostnega glasu na ravni sedanjih osmih volilnih enot, kot možnost v NSi predlagajo tudi oblikovanje 18 volilnih enot in uvedbo relativnega prednostnega glasu. Zaradi matematične razdelitve med enotami bi število poslancev v ustavi morali povečati za dva.

Vse glasnejše so pobude tudi o preoblikovanju državnega sveta, tako da bi bili bolje zastopani lokalni interesi. Še raje pa bi videli ukinitev državnega sveta in uvedbo pokrajin. »Gre za slepo črevo parlamentarizma,« je navedel Pogorelec.

Zavzemajo se tudi za spremembo načina imenovanja ministrov – tako, da o njih ne bi več odločal državni zbor, pač pa bi jih le še formalno potrjeval predsednik republike, ki pa imenovanja pravzaprav ne bi mogel zavrniti. To sicer pomeni, da državni zbor tudi ne bi imel več možnosti za interpelacijo posameznega ministra, ampak le še celotne vlade, zato je o tem predlogu NSi že mogoče slišati pomisleke.

V koaliciji so se po naših informacijah začela pogajanja o načinu imenovanja sodnikov, česar si želijo v NSi. Sami predlagajo, da bi sodnike namesto državnega zbora imenoval predsednik republike. Še vedno bi jih v imenovanje predlagal sodni svet. Ta bi bil po predlogu NSi sestavljen iz šestih članov, ki bi jih imenoval državni zbor, sedmih sodnikov, ministra za pravosodje in predsednika vrhovnega sodišča. Zavzemajo se tudi za poskusni mandat za dobo petih let, kar pa v koaliciji že ocenjujejo kot predolgo dobo.

Ker se mora skladno s sedanjo ureditvijo ustavno sodišče ukvarjati s »poplavo manj pomembnih zadev«, predlagajo še, da bi ustavno sodišče razbremenili odločanja pri nekaterih manj pomembnih pristojnostih, da se bo lahko bolj osredotočilo na pomembna ustavnopravna vprašanja. Za to si že dolgo prizadevajo na ustavnem sodišču, a so šle zakonodajne spremembe zadnjih let, ki jih je večinoma predlagala SDS, v nasprotno smer.

V SDS sprememb, ki so na mizi, niso želeli komentirati, a menda so vseeno pripravljeni na morebitne pogovore.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine