Na mizi zahteve za višji regres in ureditev dodatkov

Sindikati javnega sektorja predlagajo 1050 evrov regresa za uslužbence, precej je nezadovoljstva zaradi nedorečenih meril za dodatke.
Fotografija: Natančnih podatkov o dodatkih, povezanih z epidemijo, ki so jih prejeli javni uslužbenci, še ni. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Natančnih podatkov o dodatkih, povezanih z epidemijo, ki so jih prejeli javni uslužbenci, še ni. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ljubljana – Dodatki, povezani z epidemijo, in regres za letni dopust bosta osrednji dve temi današnjega srečanja pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja in vlade, prvič v novi sestavi. Uslužbenci so z majsko plačo prejeli regres v višini minimalne plače, 940 evrov, sindikati pa zahtevajo povišanje na 1050 evrov, zaradi več razlogov pa so kritični do načina, kako je vlada določala in urejala dodatke za delo v rizičnih razmerah ter za nevarnost in obremenjenost.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik bo danes prvič vodil sestanek nove vladne pogajalske skupine s predstavniki sindikatov javnega sektorja, na mizi bosta dve aktualni temi – regres in dodatki.

Večina uslužbencev je dobila višji regres kot lani – ker je določen z višino minimalne plače, je lani znašal 886 evrov, letos pa 940 evrov. Za prejemnike minimalne plače pa so sindikati lani izpogajali 1050 evrov. Tak znesek pa letos predlagajo za vse.



»Velik del javnih uslužbencev je bil na čakanju med epidemijo in je imel slabše dohodke, plače znižane na 80 odstotkov,« je utemeljil Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Argument Jakoba Počivavška, vodje druge pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, pa je, da ne bi bilo prav, če bi se letos komu znižal regres, ki je bil za prejemnike minimalne plače lani 1050 evrov.

Razlika med že izplačanim regresom in zahtevami sindikata, torej 110 evrov na uslužbenca, bi v državni blagajni dodatno pomenila skoraj 20 milijonov evrov.


Razlike zaradi arbitrarnosti


Za precej več denarja in bolj kompleksen problem pa gre pri dodatkih, povezanih z epidemijo. Zaposlenim v javnem sektorju za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi (KPJS) pripada dodatek v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače, s prvim interventnim zakonom (PKP#1) pa je vlada uvedla še dodatek za nevarnost in obremenjenost. Seštevek obeh dodatkov ne sme presegati 100 odstotkov urne postavke. Koliko si kdo zasluži, določi predstojnik.

Branimir Štrukelj FOTO: Blaž Samec/Delo
Branimir Štrukelj FOTO: Blaž Samec/Delo


»Izplačevanje dodatkov je prineslo nepregledno, kaotično, raznovrstno vrednotenje in opredeljevanje. Zlasti dodatki iz interventnega zakona so po moji presoji nesrečno in neprimerno postavljeni. Dajejo pooblastila delodajalcem, da s prstom kažejo na tiste, ki so do dodatka upravičeni, prihaja do vse mogočih nepravičnosti in nelogičnosti, da za ista dela ljudje dobijo različne dodatke,« je kritičen Branimir Štrukelj.



»Situacije so zelo različne od dejavnosti do dejavnosti. Delodajalci različno pristopajo k temu – nekateri izplačujejo kombinacijo obeh dodatkov, eni so izplačali enega, drugega pa ne. Opažamo, da so delodajalci tudi različno razumeli navodila resornih ministrstev. Nimamo celovitega pregleda,« je ponazoril Jakob Počivavšek in dodal, da bodo zahtevali pripravo analize izplačevanja dodatkov.

Skupni znesek dodatka za delo v rizičnih razmerah po KPJS ni omejen navzgor in je od predstojnika odvisno, koliko in komu ga nameni. Sindikati so prepričani, da pripada vsem uslužbencem, ki so bili med epidemijo na delovnem mestu, interpretacija vladne strani pa je, da ga lahko dobijo le tisti, ki so bili dejansko v rizičnih razmerah, in to ne za ves delovni čas, temveč le za konkretne ure dela v nevarnosti. Nekateri predstojniki sledijo sindikalni razlagi, spet drugi vladni. Do 1. junija je bilo izplačanih 40 milijonov evrov.



Pri dodatku za nevarnost in obremenjenost po PKP#1 pa je vlada določila razrez, zgornja meja porabe je za april znašala 39,2 milijona evrov, za maj pa je prejšnji teden določila le 8,2 milijonov, predvidenih samo za zdravstvo in socialno varstvo.

»S tem je vlada nadaljevala s skrajno nedoslednostjo pri oblikovanju kriterijev in višini sredstev. Majski sklep v celoti izpušča, recimo, izobraževanje, čeprav se je prav maja v temelju spremenil položaj zaposlenih, ki so se vrnili v šole in vrtce. Gre za ignorantski odnos do ljudi. To, da so popolnoma prezrli skupino, je žaljivo in nedostojno,« je prepričan Branimir Štrukelj.

Preberite še:

Komentarji: