Hrvaška ne bo več na zelenem seznamu
Poraja se vprašanje, ali bodo znova razglasili epidemijo.
Odpri galerijo
Trend okužb s covidom-19 v Sloveniji narašča, v sredo so ob 1198 testiranjih potrdili 21 novih okužb.
Danes je bilo zabeleženih že šest novih okužb, je na popoldanski novinarski konferenci povedal vladni govorec Jelko Kacin, hospitaliziranih je devet ljudi. Za porast okužb je Kacin okrivil predvsem zabave in praznovanja. Ljudi poziva, naj ne hodijo v nočne lokale in v množico. Vlada ocenjuje, da so nujni novi ukrepi. Uvedli bodo strožji nadzor v domovih starejših občanov in v bolnišnicah ter strožji nadzor nad izdajanjem karantenskih odločb. Vlada bo poskrbela, da se bo odločbe izdajalo na mejah, je obljubil Kacin.
Na današnji seji bo vlada govorila o strožjem nadzoru na mejah. Številni so namreč prek Hrvaške ali Madžarske potovali v Srbijo ali Bosno in Hercegovino, ki sta na rdečem seznamu, je pojasnil Kacin. Takim bodo na mejah odslej izdajali karantenske odločbe, kar pomeni, da se morajo od mejnega prehoda odpeljati naravnost na naslov, kjer bodo prestajali dvotedensko karanteno. Kacin obljublja strožji nadzor nad prestajanjem karantene.
Spremenil se je tudi seznam zelenih držav, ki veljajo za razmeroma varne. Na zeleni seznam bosta umeščeni Belgija in Nizozemska, z zelenega pa bodo v soboto na rumeni seznam premeščene Češka, Francija in Hrvaška. Za slovenske državljane ob prihodu iz držav z rumenega seznama ni obvezne karantene, bodo pa morali meji izkazati dokazila, kje natančno so bili. Kaj odločitev pomeni za državljane Hrvaške, Kacin ni jasno povedal, je pa zagotovil, da bodo tisti, ki bodo rezervacije v hotelih v Sloveniji opravili do sobote, svoj dopust lahko nemoteno preživeli pri nas.
Kacin je odsvetoval potovanja v Srbijo, BiH in na Kosovo. Opozoril je, da je v vseh državah, kjer so bile volitve, zaradi zborovanj prišlo do porasta okužb.
Eva Grilc z NIJZ je danes pojasnila, da so odkrili dve večji žarišči okužb z novim koronavirusom, ki sta povezani z uvoženimi primeri. V štajerski regiji gre za ljudi, ki so okužbo prenesli iz Srbije, v koroški regiji pa so jih prenesli iz BiH. V drugih regijah so zabeležili tudi uvožene primere s Kosova, nekaj jih je še v epidemiološki preiskavi, v enem primer, gre za družinski prenos, pa še preiskujejo način okužile.
»Trend okužb v Sloveniji trenutno narašča, žal tudi v sosednjih državah oz. širši regiji, zato ostaja priporočilo, da se prebivalci čim bolj držijo navodil glede osebne higiene, vzdrževanja medsebojne razdalje oziroma fizičnega distanciranja,« je poudarila.
Tudi na Hrvaškem se epidemiološka situacija glede covida-19 po njenih besedah ne umirja. »Še vedno večji problem verjetno ostaja Zagreb in vzhodni del države. Kot vemo, je številka presegla mejo 10 okužb na 100.000 prebivalcev,« je povedala.
Naraščajoče število okužb v zadnjem času je včeraj na združenju direktorjev bolnišnic komentiral Gantar. Dejal je, da se na približno šest dni število okužb podvoji. Ponovne ustavitve javnega življenja si ne moremo privoščiti, je dodal. Glede Hrvaške, kjer imajo tudi veliko primerov, a se Slovenija še ni odločila, da bi jo umaknila s seznama varnih držav, pa je povedal, da do Hrvaške igramo neko pokroviteljsko politiko in bomo videli, če bo po tamkajšnjih volitvah kaj drugače.
Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije pri ministrstvu za zdravje, je danes za Delo povedala, da bo treba na južni meji nujno ukrepati. Zaostriti bo treba nadzor nad prihodom ljudi, ki za zdaj nekontrolirano prihajajo iz držav, ogroženih s covidom. Kako bodo to storili, še ni znano, se pa nagibajo k temu, da bodo ljudje morali dokazovati, od kod zares prihajajo – na primer z računi iz hotelov ipd.
Posledično bodo zagotovo nastajali daljši zastoji na mejah, a se je treba zavedati, da je pot v južne države trenutno izredno tvegana in da je pri tem odgovoren vsak posameznik, je poudarila sogovornica.
Dodala je, da je namen vseh nas, da bi življenje teklo čim bolj normalno, a je egocentrična igra politike v zadnjih dneh naredila ogromno škode. Uvozi bolezni iz Hrvaške po njenih besedah niso masovni, »bolj so problematične vrnitve ljudi iz obiskov pri sorodnikih v Bosni ali Srbiji, ko s slovenskimi dokumenti in slovenskimi registrskimi tablicami skozi Hrvaško nemoteno pripotujejo v Slovenijo«.
»Na meji bo treba vzpostaviti red,« je jasna Beovićeva, v naslednjem koraku pa razmisliti o tem, da se zasebna druženja s 50 omeji na deset ljudi.
Kot je Beovićeva povedala včeraj, so bili sprva problem uvoženi primeri, zdaj pa že opažajo sekundarne okužbe, ki so posledica teh okužb, nekaj jih je tudi nejasnega izvora, kar v epidemiološki službi vzbuja največjo skrb.
Poraja se vprašanje, ali bodo pristojni morda znova razglasili epidemijo. »Treba je povedati, da imamo v zadnjem tednu tako rekoč praviloma več kot deset primerov na dan. Število se približuje 15, ki je že nekakšen alarm za epidemiološko službo, ki ima seveda omejene svoje kadrovske možnosti,« je včeraj komentirala Beovićeva.
V začetku maja se je širjenje virusa umirjalo, zato je vlada na podlagi strokovne ocene Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kar državi omogoča zakon o nalezljivih boleznih, 15. maja preklicala epidemijo, ki jo je razglasila 12. marca.
Prvo okužbo z virusom so pri nas odkrili 4. marca, nato je število okužb izrazito hitro naraščalo. Ob razglasitvi epidemije smo imeli potrjenih 96 okužb. Slovenija je takrat sprejela ostre ukrepe zapiranja meja, zaprla je šole, javno življenje se je tako rekoč ustavilo, če je bilo le mogoče, je delo potekalo od doma.
Danes je bilo zabeleženih že šest novih okužb, je na popoldanski novinarski konferenci povedal vladni govorec Jelko Kacin, hospitaliziranih je devet ljudi. Za porast okužb je Kacin okrivil predvsem zabave in praznovanja. Ljudi poziva, naj ne hodijo v nočne lokale in v množico. Vlada ocenjuje, da so nujni novi ukrepi. Uvedli bodo strožji nadzor v domovih starejših občanov in v bolnišnicah ter strožji nadzor nad izdajanjem karantenskih odločb. Vlada bo poskrbela, da se bo odločbe izdajalo na mejah, je obljubil Kacin.
Na današnji seji vlade bo govor o novih ukrepih
Na današnji seji bo vlada govorila o strožjem nadzoru na mejah. Številni so namreč prek Hrvaške ali Madžarske potovali v Srbijo ali Bosno in Hercegovino, ki sta na rdečem seznamu, je pojasnil Kacin. Takim bodo na mejah odslej izdajali karantenske odločbe, kar pomeni, da se morajo od mejnega prehoda odpeljati naravnost na naslov, kjer bodo prestajali dvotedensko karanteno. Kacin obljublja strožji nadzor nad prestajanjem karantene.
Spremenil se je tudi seznam zelenih držav, ki veljajo za razmeroma varne. Na zeleni seznam bosta umeščeni Belgija in Nizozemska, z zelenega pa bodo v soboto na rumeni seznam premeščene Češka, Francija in Hrvaška. Za slovenske državljane ob prihodu iz držav z rumenega seznama ni obvezne karantene, bodo pa morali meji izkazati dokazila, kje natančno so bili. Kaj odločitev pomeni za državljane Hrvaške, Kacin ni jasno povedal, je pa zagotovil, da bodo tisti, ki bodo rezervacije v hotelih v Sloveniji opravili do sobote, svoj dopust lahko nemoteno preživeli pri nas.
Kacin je odsvetoval potovanja v Srbijo, BiH in na Kosovo. Opozoril je, da je v vseh državah, kjer so bile volitve, zaradi zborovanj prišlo do porasta okužb.
Dve večji žarišči
Eva Grilc z NIJZ je danes pojasnila, da so odkrili dve večji žarišči okužb z novim koronavirusom, ki sta povezani z uvoženimi primeri. V štajerski regiji gre za ljudi, ki so okužbo prenesli iz Srbije, v koroški regiji pa so jih prenesli iz BiH. V drugih regijah so zabeležili tudi uvožene primere s Kosova, nekaj jih je še v epidemiološki preiskavi, v enem primer, gre za družinski prenos, pa še preiskujejo način okužile.
Preberite še: Potrdili okužbo odrasle osebe v vrtcu v Oplotnici
»Trend okužb v Sloveniji trenutno narašča, žal tudi v sosednjih državah oz. širši regiji, zato ostaja priporočilo, da se prebivalci čim bolj držijo navodil glede osebne higiene, vzdrževanja medsebojne razdalje oziroma fizičnega distanciranja,« je poudarila.
Tudi na Hrvaškem se epidemiološka situacija glede covida-19 po njenih besedah ne umirja. »Še vedno večji problem verjetno ostaja Zagreb in vzhodni del države. Kot vemo, je številka presegla mejo 10 okužb na 100.000 prebivalcev,« je povedala.
Na Koroškem so v sredo potrdili devet primerov okužb z novim koronavirusom, kar je največ v enem dnevu doslej. Vsi primeri na območju Raven so povezani, okužba pa izvira iz tujine.
Naraščajoče število okužb v zadnjem času je včeraj na združenju direktorjev bolnišnic komentiral Gantar. Dejal je, da se na približno šest dni število okužb podvoji. Ponovne ustavitve javnega življenja si ne moremo privoščiti, je dodal. Glede Hrvaške, kjer imajo tudi veliko primerov, a se Slovenija še ni odločila, da bi jo umaknila s seznama varnih držav, pa je povedal, da do Hrvaške igramo neko pokroviteljsko politiko in bomo videli, če bo po tamkajšnjih volitvah kaj drugače.
Preberite še: O novi razglasitvi epidemije bi začeli razmišljati, če bi v enem dnevu odkrili 30 okuženih.
»Na meji bo treba vzpostaviti red«
Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije pri ministrstvu za zdravje, je danes za Delo povedala, da bo treba na južni meji nujno ukrepati. Zaostriti bo treba nadzor nad prihodom ljudi, ki za zdaj nekontrolirano prihajajo iz držav, ogroženih s covidom. Kako bodo to storili, še ni znano, se pa nagibajo k temu, da bodo ljudje morali dokazovati, od kod zares prihajajo – na primer z računi iz hotelov ipd.
Posledično bodo zagotovo nastajali daljši zastoji na mejah, a se je treba zavedati, da je pot v južne države trenutno izredno tvegana in da je pri tem odgovoren vsak posameznik, je poudarila sogovornica.
Dodala je, da je namen vseh nas, da bi življenje teklo čim bolj normalno, a je egocentrična igra politike v zadnjih dneh naredila ogromno škode. Uvozi bolezni iz Hrvaške po njenih besedah niso masovni, »bolj so problematične vrnitve ljudi iz obiskov pri sorodnikih v Bosni ali Srbiji, ko s slovenskimi dokumenti in slovenskimi registrskimi tablicami skozi Hrvaško nemoteno pripotujejo v Slovenijo«.
»Na meji bo treba vzpostaviti red,« je jasna Beovićeva, v naslednjem koraku pa razmisliti o tem, da se zasebna druženja s 50 omeji na deset ljudi.
Kot je Beovićeva povedala včeraj, so bili sprva problem uvoženi primeri, zdaj pa že opažajo sekundarne okužbe, ki so posledica teh okužb, nekaj jih je tudi nejasnega izvora, kar v epidemiološki službi vzbuja največjo skrb.
Poraja se vprašanje, ali bodo pristojni morda znova razglasili epidemijo. »Treba je povedati, da imamo v zadnjem tednu tako rekoč praviloma več kot deset primerov na dan. Število se približuje 15, ki je že nekakšen alarm za epidemiološko službo, ki ima seveda omejene svoje kadrovske možnosti,« je včeraj komentirala Beovićeva.
V začetku maja se je širjenje virusa umirjalo, zato je vlada na podlagi strokovne ocene Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kar državi omogoča zakon o nalezljivih boleznih, 15. maja preklicala epidemijo, ki jo je razglasila 12. marca.
Prvo okužbo z virusom so pri nas odkrili 4. marca, nato je število okužb izrazito hitro naraščalo. Ob razglasitvi epidemije smo imeli potrjenih 96 okužb. Slovenija je takrat sprejela ostre ukrepe zapiranja meja, zaprla je šole, javno življenje se je tako rekoč ustavilo, če je bilo le mogoče, je delo potekalo od doma.
Trenutno veljavni ukrepi so:
- V vseh zaprtih javnih prostorih sta razkuževanje rok in nošenje maske oziroma rute ali šala obvezna.
- Maske morajo nositi tudi potniki v javnem prometu.
- Dosledno je treba upoštevati medsebojno razdaljo.
- Še vedno so prepovedana vsa bolj množična zbiranja oziroma združevanja na javnih krajih.
- Od 30. junija dalje so sicer na javnih mestih dovoljena zbiranja do največ 50 oseb hkrati na istem mestu, pri čemer je treba prav tako dosledno upoštevati vse varnostne ukrepe za preprečevanje širjenja okužb.
- Določene omejitve veljajo tudi ob prestopanju državne meje oziroma vstopanju v Slovenijo.
- Zaprti ostajajo diskoteke in nočni klubi, prav tako ob nedeljah in praznikih ostajajo zaprte trgovine, razen bencinskih servisov in lekarn, ki so lahko odprti.
- Obratujejo lahko nastanitveni objekti z več kot 30 sobami, prav tako so gostom spet na voljo nastanitveni objekti za potrebe zdraviliškega zdravljenja, središča za velnes in fitnes, bazeni ter vodne dejavnosti.