Na plazu Čikla se nevarnost ni povečala
Premik, ki se je zgodil, običajen dogodek. Občina dočakala poročilo geologov o stanju plazov.
Odpri galerijo
Poročilo geologov o plazovih na Potoški planini bo osnova za pripravo evakuacijskega načrta za Koroško Belo. FOTO: Arhiv Geološkega zavoda Slovenije
Jesenice – Domačin s Koroške Bele je opozoril na premikanje plazu Čikla na Potoški planini, ki skupaj z večjim plazom Urbas in več manjšimi grozi Koroški Beli. Načelnik civilne zaščite na Jesenicah Igor Arh miri, da gre zgolj za običajen dogodek in da ogroženost Koroške Bele zaradi premika ni nič večja.
Po besedah Igorja Arha je domačin, ki pogosto opazuje plazovito območje na Potoški planini, v sredo poročal, da se lomi podor. »Podira se, kar vemo, da se bo podrlo,« je dejal Arh. Pri plazu Čikla, kjer bi se po oceni geologov lahko ob spletu neugodnih okoliščin premaknilo do 140.000 kubičnih metrov materiala, bi bilo nevarno le, če bi zemljina zajezila nižjeležeči potok. Pri podoru je šlo za pričakovan dogodek, zato je Arh opozoril, da je treba biti zelo pazljiv pri morebitnem alarmiranju prebivalcev Koroške Bele, ki v analih še hranijo zapise o plazu s Potoške planine, ki je leta 1789 zasul vas. Največja grožnja je po obsegu zdaj plaz Urbas, v katerem se premika okrog 900.000 kubičnih metrov materiala.
Tri mesece po tem, ko smo vsebino razkrili v Delu, so poročilo Geodetskega zavoda Slovenije o stanju več kot 20 aktivnih plazov naposled dočakali tudi na občini. Arh pravi, da bodo zdaj pripravili evakuacijski načrt za Koroško Belo ob morebitni sprožitvi plazu in določili merila za alarmiranje. Kot je dejal, bo izjemno pomembno, da bodo prebivalci zaupali v sistem alarmiranja. Če bi se večkrat sprožil alarm, grožnje pa dejansko ne bi bilo, bi stopnja zaupanja upadla, kar bi bilo ob dejanskem plazenju lahko tudi usodno. Pripraviti ljudi za primer, če bi se res kaj zgodilo, bo po besedah načelnika jeseniške civilne zaščite obsežna naloga.
Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da so lani in letos pripravili idejno zasnovo ukrepov na hudourniški strugi Bele, očistili obstoječe zaplavne pregrade, izdelali projekte za sanacijo in dopolnitev regulacije struge skozi Koroško Belo, projekt za nadvišanje zaplavne pregrade nad Koroško Belo in projekt za dve novi pregradi. Napovedujejo še izdelavo idejnega načrta ukrepov za zaustavitev morebitnega drobirskega toka z lovilnimi mrežami že v zalednih grapah. Zagotavljajo, da bodo projekte skupaj s koncesionarji izvedli na direkciji za vode še letos oziroma najkasneje do maja prihodnje leto.
Na nedavni predstavitvi raziskovalnega dela geologov na Potoški planini na Koroški Beli in ob napovedi potrebnih sanacijskih ukrepov je dr. Jošt Sodnik iz podjetja Tempos ocenil, da bi sanacija stala približno milijon evrov. Na vprašanje Dela, ali se strinjajo s takšno oceno in ali imajo v proračunu zagotovljen denar, na ministrstvu niso odgovorili. Občina se je zavezala, da bo na območju organizirala monitoring, za katerega bodo predvidoma namenili 40.000 evrov.
Igor Arh pričakuje skorajšnji sestanek predstavnikov občine s predstavniki ministrstva, da se natančno dogovorijo o razdelitvi nalog pri izvedbi sanacijskih ukrepov.
V Sloveniji so trenutno prepoznavni štirje večji plazovi: plaz Stože nad vasjo Log pod Mangartom, Slano blato nad vasjo Lokavec, plaz Strug nad vasjo Koseč in plaz Čemšenik. Na ministrstvu pravijo, da »so (nekateri deloma) že sanirani«.
Po besedah Igorja Arha je domačin, ki pogosto opazuje plazovito območje na Potoški planini, v sredo poročal, da se lomi podor. »Podira se, kar vemo, da se bo podrlo,« je dejal Arh. Pri plazu Čikla, kjer bi se po oceni geologov lahko ob spletu neugodnih okoliščin premaknilo do 140.000 kubičnih metrov materiala, bi bilo nevarno le, če bi zemljina zajezila nižjeležeči potok. Pri podoru je šlo za pričakovan dogodek, zato je Arh opozoril, da je treba biti zelo pazljiv pri morebitnem alarmiranju prebivalcev Koroške Bele, ki v analih še hranijo zapise o plazu s Potoške planine, ki je leta 1789 zasul vas. Največja grožnja je po obsegu zdaj plaz Urbas, v katerem se premika okrog 900.000 kubičnih metrov materiala.
Evakuacijski načrt zahtevna naloga
Tri mesece po tem, ko smo vsebino razkrili v Delu, so poročilo Geodetskega zavoda Slovenije o stanju več kot 20 aktivnih plazov naposled dočakali tudi na občini. Arh pravi, da bodo zdaj pripravili evakuacijski načrt za Koroško Belo ob morebitni sprožitvi plazu in določili merila za alarmiranje. Kot je dejal, bo izjemno pomembno, da bodo prebivalci zaupali v sistem alarmiranja. Če bi se večkrat sprožil alarm, grožnje pa dejansko ne bi bilo, bi stopnja zaupanja upadla, kar bi bilo ob dejanskem plazenju lahko tudi usodno. Pripraviti ljudi za primer, če bi se res kaj zgodilo, bo po besedah načelnika jeseniške civilne zaščite obsežna naloga.
Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da so lani in letos pripravili idejno zasnovo ukrepov na hudourniški strugi Bele, očistili obstoječe zaplavne pregrade, izdelali projekte za sanacijo in dopolnitev regulacije struge skozi Koroško Belo, projekt za nadvišanje zaplavne pregrade nad Koroško Belo in projekt za dve novi pregradi. Napovedujejo še izdelavo idejnega načrta ukrepov za zaustavitev morebitnega drobirskega toka z lovilnimi mrežami že v zalednih grapah. Zagotavljajo, da bodo projekte skupaj s koncesionarji izvedli na direkciji za vode še letos oziroma najkasneje do maja prihodnje leto.
- Plazovi na Potoški planini grozijo Koroški Beli.
- Sanacijski ukrepi ocenjeni na milijon evrov.
- Pripravili bodo evakuacijski načrt in merila za alarmiranje.
Ali imajo denar, na ministrstvu niso odgovorili
Na nedavni predstavitvi raziskovalnega dela geologov na Potoški planini na Koroški Beli in ob napovedi potrebnih sanacijskih ukrepov je dr. Jošt Sodnik iz podjetja Tempos ocenil, da bi sanacija stala približno milijon evrov. Na vprašanje Dela, ali se strinjajo s takšno oceno in ali imajo v proračunu zagotovljen denar, na ministrstvu niso odgovorili. Občina se je zavezala, da bo na območju organizirala monitoring, za katerega bodo predvidoma namenili 40.000 evrov.
Igor Arh pričakuje skorajšnji sestanek predstavnikov občine s predstavniki ministrstva, da se natančno dogovorijo o razdelitvi nalog pri izvedbi sanacijskih ukrepov.
V Sloveniji so trenutno prepoznavni štirje večji plazovi: plaz Stože nad vasjo Log pod Mangartom, Slano blato nad vasjo Lokavec, plaz Strug nad vasjo Koseč in plaz Čemšenik. Na ministrstvu pravijo, da »so (nekateri deloma) že sanirani«.
