Katarina Kresal: Na različne načine so me vabili, a sem vedno rekla ne
Z nekdanjo političarko, zdaj pa 46-odstotno lastnico odvetniške pisarne Senica in ustanoviteljico Evropskega centra za reševanje sporov Katarino Kresal, ki že desetletje ni več v politiki, smo v tokratnem podkastu Moč politike naredili primerjave sedanjega položaja z obdobjem, ko je bila politično aktivna ona. Kaj je enako in kaj drugače? Bi se v politiko lahko kdaj vrnila?
»Zdaj ne razmišljam o neki aktivni vrnitvi v politiko, so me pa na različne načine že vabili, a sem vedno rekla ne,« odgovarja nekdanja predsednica LDS in notranja ministrica na to najpogosteje postavljeno vprašanje.
Seveda se nismo izognili niti aferam, ki so spremljale njen mandat notranje ministrice, ki ga je sama končala po izdanem mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Po dolgih letih je zgodba dobila epilog tudi z oprostilno sodbo njenemu državnemu sekretarju Damjanu Lahu, ki je podpisal pogodbo o najemu. »Lahko ugotovim, da sem bila ena in edina, ki je odstopila iz načelnih razlogov. To mnenje je bilo namreč načelno in v njem sploh nisem omenjena, ampak če si šef ministrstva in nekdo podvomi o tem, kako so bili postopki vodeni, je prav, da prevzameš odgovornost,« je dejala in dodala, da je bila edina, ki ji je bila ob takratnem nedodelanem zakonodajnem okviru odvzeta možnost, da bi to mnenje izpodbijala na sodišču.
Ni se začelo z NPU
Poleg vloge in pomena KPK smo govorili tudi o tem, ali bi se po dokončni odločitvi tega organa o domnevnem političnem vmešavanju predsednika vlade Roberta Goloba v delo represivnih organov lahko njegovi vladi zgodilo predčasno končanje mandata, kot se je vladi Boruta Pahorja, katere članica je bila ona.
»V monolitnih vladah, na primer levo levih vladah, so koalicijske stranke same sebi največje konkurentke, in to ni prav zelo dobro. Bolj ko se bližajo volitve, bolj se to razkriva,« je ocenila.
Dotaknili smo se tudi komuniciranja politikov, strašanskih obratov v njihovi priljubljenosti, ki so različni pri njej, nekdanjem premieru Miru Cerarju ali zdaj pri Robertu Golobu. Ko se enkrat zgodi to, po njeni oceni nihče več ne posluša dejstev, dokazov in pojasnil, saj postane vsebina drugotnega pomena. »Najin položaj po mojem mnenju ni primerljiv, saj sem imela do trenutka, ko so se moji kolegi odločili, da je bolje, da me ni več, uresničenih že veliko zelo uspešnih projektov in videlo se je, da delamo to, kar smo napovedali. Nisem odstopala od tega, kar sem delala. Se je pa v določenem trenutku zgodil primer, ki ga nisem mogla napovedati in ne preprečiti. Ni se začelo z NPU, ampak s tremi psi.«
Govorili smo tudi o epilogu tega dogajanja, njenih usmeritvah policiji ter šokantnosti, da se v razmerah, ki so daleč od izrednih, uporablja solzivec proti lastnim državljanom, tudi pod aktualno vlada, kot se je zgodilo ob otvoritvi prenovljenega Roga v Ljubljani, in o sodelovanju z nevladniki. To po njenih besedah traja še danes, ko deluje v odvetniški pisarni, kjer je ena od treh direktorjev.
Na vprašanje o razlogih za prenos večinskega lastniškega deleža nanjo je odgovorila: »Miro vedno reče, kadar se z njim ne strinjam: jaz sem preteklost, ti pa prihodnost ...«
Zanimalo pa nas je tudi, zakaj sta v preteklosti s partnerjem Mirom Senico skrivala lastništvo posestva Mala Seva oziroma Bužekijan na Obali ter tudi tem, kaj počne po odhodu iz politike. Z nekdanjim ministrskim kolegom Alešem Zalarjem namreč sovodi Evropski center za reševanje sporov. Odvetniška pisarna Senica je članica globalne družbe Andersen Global, ki v 174. državah po vsem svetu nudi pravno in davčno svetovanje. Gre za najhitreje rastoče svetovalno podjetje v svoji panogi na svetu. Znotraj te globalne družbe koordinira regijo Srednje in Vzhodne Evrope, je članica evropskega in svetovnega upravnega odbora in v njem tudi edina predstavnica iz Evrope.
Povedala je tudi, zakaj ne bo prebrala prvenca Boruta Pahorja z naslovom Zmaga je začetek.
