Najbolj želeni so šport, akademije, medicina …
V prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe se je na 18.110 vpisnih mest prijavil 15.501 kandidat. Tradicionalno so zasedeni programi vseh treh akademij, obeh medicinskih fakultet, ostali programi zdravstva in socialne varnosti. Na družboslovnih in humanističnih programih sladkih skrbi z omejitvijo vpisa nimajo veliko.
Kandidati, ki se prijavljajo za vpis na fakultete, vpišejo tri želje. Kadar število prijavljenih s prvo željo presega število prostih mest na posameznem študijskem programu, se vpis omeji. Nekateri študijski programi so tradicionalno polni. Mednje gotovo sodijo programi vseh treh akademij, na program dramska igra na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo se je prijavilo kar 84 kandidatov, sprejmejo jih le 12. Preveč prijav je tudi na ekonomiji, pravu, na obeh medicinskih fakultetah tako v programu medicine kot dentalne medicine, fakulteta za šport v vseh treh študijskih programih, arhitekturi, fizioterapiji, psihologiji, logopediji in surdopedagogiki …
Na drugi strani so študijski programi, ki mladih ne pritegnejo. Ljubljanska fakulteta za matematiko in fiziko je v visokošolskem strokovnem programu aplikativna fizika razpisala 40 prostih mest, prijavili so se trije kandidati. V univerzitetnem programu fizika se je na 160 prostih mest prijavilo 72 kandidatov. Na nekaterih programih nimajo niti enega kandidata, ki bi si tja želel s prvo željo. Na ljubljanski filozofski fakulteti so taki primeri v dveh programih prevajalstva in na slovakistiki. Na mariborski filozofski fakulteti sta taka primera na germanistiki in hungaristiki, na primorski pedagoški fakulteti pa v primeru razrednega pouka za zavode z italijanskim učnim jezikom. Na splošno je za jezike precej manj zanimanja kot nekoč, tudi za enopredmetno slovenščino. Skupno je na slovenistiko oziroma slovenski jezik in književnost na štirih univerzah na voljo 81 prostih mest, prijavljenih s prvo željo pa je skupaj le 17 kandidatov. Ti bodo na želeno fakulteto gotovo sprejeti, če bodo opravili maturo.
Varnost
Ravnateljica Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Ajda Erjavec, prej dolgoletna svetovalna delavka, razlaga, da mladi danes iščejo možnosti zaposlitve: »Zdravstvo ima sicer svoje humanistično ozadje, pogosto pa gre tudi pri tej izbiri za iskanje varnosti – skrb za lastno zdravje, svojo družino. Mladi iščejo predvidljive in dokaj udobne poti. Nekaj, kar jim da občutek varnosti, da služba bo, da ne bodo prepuščeni sami sebi.« Za tiste, ki si želijo na najbolj oblegane fakultete, ki zahtevajo zelo veliko točk, se običajno tekma začne že v osnovni šoli. Erjavčeva opaža, da je razslojevanje vse večje: »Gimnazijcu ni treba razlagati, da v tretjem letniku ocene štejejo. To izkušnjo ima že iz osnovne šole in tudi pri nas se pozna norija za točkami. Ampak razlike med otroki iz različnih okolij so vedno večje. En sloj se že od petega razreda osnovne šole ukvarja z vprašanjem, kaj bo otrok počel, ko bo velik, drugi pa na koncu srednje šole nimajo pojma, kaj bi počeli.«
Podobno ugotavlja dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mojca Schlamberger Brezar: »Slovensko povprečje je veliko bolj naklonjeno športu kot znanju. Zanimanje za družboslovne in humanistične študije je v resnici v upadu, ker se v družbi ustvarja vzdušje, da tovrstni študiji niso potrebni, da ni služb, da je pomembnejše naravoslovje, kjer se službe dobijo. To spodbuja tudi marsikatera srednja šola in med dijaki širi tovrstna prepričanja. Prav tako se zmanjšuje zanimanje za študij jezikov (razen azijskih), saj se v družbi ustvarja prepričanje, da je znanje angleščine dovolj za uspešno sporazumevanje.« Dodaja, da je svoje naredil tudi razvoj umetne inteligence in prevajalnikov, a da to še zdaleč ne pomeni, da diplomanti niso zaposljivi. Poudarja še, da pri vsem tem ostaja prezrto, kaj humanistika in družboslovje pravzaprav pomenita. »Sta temelj za razumevanje pravil komunikacije. Če bomo res želeli izvesti zeleni prehod k trajnostnemu razvoju, bo to brez družboslovja in humanistike nemogoče, saj se v okviru teh ved razvija strpna in etična komunikacija,« pravi.
Kje so učitelji?
Schlamberger Brezarjeva še opozarja, da mora vse naravoslovce nekdo tudi vzgojiti in izobraziti. Dodaja, da po pandemiji vidimo, »kako se med mladimi povečujejo nezadovoljstvo in tudi psihične težave. Študij psihologije je izredno zaželen, a ne more biti rešitev za bolno družbo.« Da gre prav za problem celotne družbe, se strinja tudi dekan ljubljanske pedagoške fakultete dr. Janez Vogrinc: »Že več let se kaže trend manjšega interesa za vpis v te študijske programe. To je izraz tega, kar se v družbi dogaja. Poslušamo, kako pomembno je gospodarstvo, tehnološki razvoj. S tem se lahko strinjamo, ampak z zanemarjenjem in celo manj vrednim, zaničevalnim odnosom do družboslovja in humanistike, se obeta slaba prihodnost. Jasno bi se morali zavedati, da brez družboslovja, humanistike, kulture in umetnosti družba ne bo preživela.«
Sem sodijo tudi učitelji. Če upoštevamo prve vpisne želje, bolje še nekaj časa ne bo. Na pedagoških fakultetah jih ne skrbi le predšolska vzgoja, omejitev je na vseh treh fakultetah. Vogrinc sicer pravi, da te želje »valovijo«. Ko je, denimo, na logopediji in surdopedagogiki visoka omejitev, je drugo leto omejitev nižja, čez dve leti pa spet višja. So pa programi, kjer zanimanja skoraj ni: »Že več let ni interesa za dvopredmetne učitelje. Tu številke še vedno padajo. Na razrednem pouku nam je uspelo trend obrniti. Letos je teh kandidatov s prvo željo 82, kar je več kot lani. Ampak to še niso številke izpred šestih, sedmih let.«
