Napoveduje več posluha za novodobne sužnje
Letos je prekarno delo posebej pod drobnogledom inšpekcije, a niti s podvojitvijo števila inšpektorjev ne bi bili kos vsem kršitvam.
Odpri galerijo
Boj proti prekarnosti je prvič našel mesto v koalicijski pogodbi. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Boj za dostojno delo je prvič do zdaj dobil svoje mesto v koalicijski pogodbi, ki z nekaterimi predlogi obravnava prekarizacijo slovenske družbe. Poleg podvojitve števila delovnih inšpektorjev napoveduje njeno izkoreninjenje najprej v javnem sektorju.
Zaradi razpršenosti po različnih oblikah dela in neenotne definicije, kaj prekarno delo pravzaprav je, zanesljivega podatka o tem, koliko ljudi »zaposluje«, ni. Po različnih ocenah je v tako obliko dela vključenih od 14.000 do 320.000 ljudi. Spodnja meja pomeni število samozaposlenih, ki jo meri statistični urad, zgornja pa število, ki poleg njih šteje še polovično zaposlene, samostojne podjetnike, agencijske delavce, pripravnike, študente ter tiste, ki delajo po avtorskih ali podjemnih pogodbah.
Večina stroke je enotna v tem, da gre za človeka nedostojno delo, ki ima negativne učinke tako na mikro kot makro ravni. Ogroža predvsem ekonomsko, socialno in pravno varnost delavcev, v širšem smislu in dolgoročno pa tudi sisteme socialne varnosti in davčno politiko. Tudi zato sindikati zagovarjajo krepitev dela davčnih in drugih inšpekcijskih organov.
»Od vlade pričakujemo, da se bo spopadla s problemom, ki se je v zadnjih letih razcvetel – s prekariatom. Vendar reševanje položaja teh delavcev z zniževanjem pravic redno zaposlenih ni prava pot,« je jasen Andrej Zorko, izvršni sekretar zveze svobodnih sindikatov. S tem komentira koalicijsko zavezo o novi zakonodaji, tako o inšpekciji dela kot delovnih razmerjih, ki bo delodajalcem olajšala prilagajanje hitrim spremembam v poslovnem svetu.
Novosti naj bi sicer varovale delojemalce, saj bi postopno izenačili vse pravice iz različnih oblik dela, od vsakega zaslužka pa bo treba vplačevati v socialna zavarovanja. Na delovnopravnem področju koalicijska pogodba predvideva tudi druge visokoleteče ukrepe.
Po novem naj bi tudi tiste, ki večino dohodka zaslužijo pri enem naročniku, obravnavali kot redno zaposlene. Delovni inšpektorat si lahko obeta podvojitev inšpektorjev, poiskali bodo tudi rešitev za socialno in zdravstveno varnost samozaposlenih oseb za prvih 30 dni bolniške odsotnosti, kar je v zadnjih letih večkrat predlagala Levica.
Oktobra lani sta bila narejena dva odločna koraka proti prekarizaciji. Poleg poslanskega blagoslova za 20 delovnih inšpektorjev več je začel veljati tudi nov zakon, ki usmerja njihovo delo. Dal jim je pristojnost, da lahko izdajo odredbo, po kateri mora delodajalec delavcu vročiti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. In sicer v primerih, ko delojemalec izpolnjuje elemente delovnega razmerja, njegov status in pravice pa temu ne ustrezajo.
Kljub sklepu državnega zbora sta vlada in pristojno ministrstvo za delo odobrila le pet novih zaposlitev, od katerih se ena še ureja. Tako delovna razmerja nadzira le 47 inšpektorjev, ki na leto povprečno opravijo po 190 nadzorov. Skupaj s kolegi inšpektorji, ki nadzirajo varnost in zdravje pri delu ter socialne zadeve, so lani izdali 10.534 ukrepov za okoli tri milijone evrov glob.
V. d. glavnega inšpektorja Jadranka Grlić za Delo pojasnjuje, da se je v zadnjega pol leta število poslovnih subjektov povečalo za kar 5400, skupaj pa jih je 214.474. Glede na njihovo zelo veliko število in naravo kršitev, ki otežuje njihovo delo, ocenjujejo, da niti podvojitev kadrov ne bi mogla preprečiti vse zlorabe. Predlagajo tesnejše sodelovanje z drugimi nadzornimi organi ter osvežitev zakonodaje, ki bi zlorabe destimulirala.
Zakon o javnem naročanju, denimo, po novem že omogoča izločitev prijaviteljev, ki kršijo delovnopravno zakonodajo, podobno sankcijo pa želijo videti tudi v zakonu o gospodarskih družbah, ki bi špekulantom onemogočile ustanavljanje podjetij.
»Žal je inovativnost nekaterih delodajalcev pri nas brezmejna. Ponavadi ugotovimo, da imajo za posamezne spremembe pripravljene obvode, še preden ukrepi začnejo veljati.«
Na inšpektoratu sicer ocenjujejo, da bodo učinke koalicijskih ukrepov lahko ocenili šele, ko jih bodo prenesli v prakso.
Zaradi razpršenosti po različnih oblikah dela in neenotne definicije, kaj prekarno delo pravzaprav je, zanesljivega podatka o tem, koliko ljudi »zaposluje«, ni. Po različnih ocenah je v tako obliko dela vključenih od 14.000 do 320.000 ljudi. Spodnja meja pomeni število samozaposlenih, ki jo meri statistični urad, zgornja pa število, ki poleg njih šteje še polovično zaposlene, samostojne podjetnike, agencijske delavce, pripravnike, študente ter tiste, ki delajo po avtorskih ali podjemnih pogodbah.
Več o prekariatu:
- v posebnem Delovem dosjeju.
- razmišljanja predsednika Inštituta za delavske študije Črta Poglajna
Večina stroke je enotna v tem, da gre za človeka nedostojno delo, ki ima negativne učinke tako na mikro kot makro ravni. Ogroža predvsem ekonomsko, socialno in pravno varnost delavcev, v širšem smislu in dolgoročno pa tudi sisteme socialne varnosti in davčno politiko. Tudi zato sindikati zagovarjajo krepitev dela davčnih in drugih inšpekcijskih organov.
Izenačiti vse oblike dela
Andrej Zorko: Reševanje položaja prekarnih delavcev z zniževanjem pravic redno zaposlenih ni prava pot. FOTO: Leon Vidic/Delo
Novosti naj bi sicer varovale delojemalce, saj bi postopno izenačili vse pravice iz različnih oblik dela, od vsakega zaslužka pa bo treba vplačevati v socialna zavarovanja. Na delovnopravnem področju koalicijska pogodba predvideva tudi druge visokoleteče ukrepe.
Obljube iz koalicijske pogodbe:
Poleg zvišanja minimalne plače v prihodnjih dveh letih za 4,5 odstotka na leto je čez tri leta mogoče pričakovati uvedbo formule za njen izračun. Poleg tega bodo iz njene definicije črtali vse dodatke, torej za izmensko delo, delovno dobo, težje delovne pogoje, poslovno in delovno uspešnost. Pričakovati je še medresorske ukrepe za odpravo prekarnosti, s čimer napovedujejo medresorsko delovno skupino za pripravo strategije proti njej. Prekarne oblike dela bodo za zgled zasebnemu sektorju najprej odpravili v javnem, so zapisali. Pozornost bodo namenili še agencijskim delavcem na čakanju, ki bodo po novem prejemali zajamčeno minimalno plačo, ter delavcem, ki delajo prek podjemnih ali avtorskih pogodb.
Poleg zvišanja minimalne plače v prihodnjih dveh letih za 4,5 odstotka na leto je čez tri leta mogoče pričakovati uvedbo formule za njen izračun. Poleg tega bodo iz njene definicije črtali vse dodatke, torej za izmensko delo, delovno dobo, težje delovne pogoje, poslovno in delovno uspešnost. Pričakovati je še medresorske ukrepe za odpravo prekarnosti, s čimer napovedujejo medresorsko delovno skupino za pripravo strategije proti njej. Prekarne oblike dela bodo za zgled zasebnemu sektorju najprej odpravili v javnem, so zapisali. Pozornost bodo namenili še agencijskim delavcem na čakanju, ki bodo po novem prejemali zajamčeno minimalno plačo, ter delavcem, ki delajo prek podjemnih ali avtorskih pogodb.
Po novem naj bi tudi tiste, ki večino dohodka zaslužijo pri enem naročniku, obravnavali kot redno zaposlene. Delovni inšpektorat si lahko obeta podvojitev inšpektorjev, poiskali bodo tudi rešitev za socialno in zdravstveno varnost samozaposlenih oseb za prvih 30 dni bolniške odsotnosti, kar je v zadnjih letih večkrat predlagala Levica.
Le četrtina obljubljenih sil
Oktobra lani sta bila narejena dva odločna koraka proti prekarizaciji. Poleg poslanskega blagoslova za 20 delovnih inšpektorjev več je začel veljati tudi nov zakon, ki usmerja njihovo delo. Dal jim je pristojnost, da lahko izdajo odredbo, po kateri mora delodajalec delavcu vročiti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. In sicer v primerih, ko delojemalec izpolnjuje elemente delovnega razmerja, njegov status in pravice pa temu ne ustrezajo.
Kljub sklepu državnega zbora sta vlada in pristojno ministrstvo za delo odobrila le pet novih zaposlitev, od katerih se ena še ureja. Tako delovna razmerja nadzira le 47 inšpektorjev, ki na leto povprečno opravijo po 190 nadzorov. Skupaj s kolegi inšpektorji, ki nadzirajo varnost in zdravje pri delu ter socialne zadeve, so lani izdali 10.534 ukrepov za okoli tri milijone evrov glob.
Rasti podjetij nadzor ne sledi
V. d. glavnega inšpektorja Jadranka Grlić za Delo pojasnjuje, da se je v zadnjega pol leta število poslovnih subjektov povečalo za kar 5400, skupaj pa jih je 214.474. Glede na njihovo zelo veliko število in naravo kršitev, ki otežuje njihovo delo, ocenjujejo, da niti podvojitev kadrov ne bi mogla preprečiti vse zlorabe. Predlagajo tesnejše sodelovanje z drugimi nadzornimi organi ter osvežitev zakonodaje, ki bi zlorabe destimulirala.
Zakon o javnem naročanju, denimo, po novem že omogoča izločitev prijaviteljev, ki kršijo delovnopravno zakonodajo, podobno sankcijo pa želijo videti tudi v zakonu o gospodarskih družbah, ki bi špekulantom onemogočile ustanavljanje podjetij.
»Žal je inovativnost nekaterih delodajalcev pri nas brezmejna. Ponavadi ugotovimo, da imajo za posamezne spremembe pripravljene obvode, še preden ukrepi začnejo veljati.«
Na inšpektoratu sicer ocenjujejo, da bodo učinke koalicijskih ukrepov lahko ocenili šele, ko jih bodo prenesli v prakso.
Zanesljivega podatka, koliko ljudi je v prekarnih oblikah dela, ni.
Prekarne oblike dela negativno vplivajo tudi na sisteme socialne varnosti in davčno politiko.
47 inšpektorjev na leto povprečno opravi po 190 nadzorov.
Prekarne oblike dela negativno vplivajo tudi na sisteme socialne varnosti in davčno politiko.
47 inšpektorjev na leto povprečno opravi po 190 nadzorov.
