Ne zasujmo Slovenije z odpadki po vzoru Moravč

Moravški župan se boji, da bi nevarne odpadke zakopavali po vsej državi. Minister Vizjak bo statusu odpadka več pozornosti dal pred drugim branjem DZ.
Fotografija: Velik del poslancev DZ je v prvem branju podprl novi zakon. Moravški župan ob tem poudarja, da je v nasprotju z Evropsko direktivo o odpadkih. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Velik del poslancev DZ je v prvem branju podprl novi zakon. Moravški župan ob tem poudarja, da je v nasprotju z Evropsko direktivo o odpadkih. FOTO: Jure Eržen/Delo

Novi zakon o varstvu okolja (ZVO-2) je prestal prvo branje. A še preden je razprava v državnem zboru stekla, je moravški župan dr. Milan Balažic poslance pozval, naj ne dovolijo, da bi »celotna Slovenija postala Moravška dolina in bodo povsod lahko zakopavali nevarne in strupene odpadke«. Okoljski minister Andrej Vizjak je sicer že napovedal, da bodo »statusu odpadka« pred drugo obravnavo namenili »dodatno pozornost«.

Medtem ko minister Vizjak novi ZVO-2 primerja z okoljsko ustavo, ga je Balažic imenoval »Pličaničev zakon«. Pri predlogu zakona je namreč sodelovalo podjetje profesorja na Pravni fakulteti dr. Senka Pličaniča. Več kot 360.000 evrov izdatkov, ki jih je ministrstvo za okolje (Mop) pri »popravljanju« zakona namenilo zunanjim izvajalcem, zlasti podjetju Sol.Lex.Sus, so poleg kršitve resolucije o normativni dejavnosti Vizjaku očitali tudi poslanci v razpravi. Resolucija pripravo zakonodajnih predlogov namreč nalaga ministrstvu. A Vizjak se je branil, da je strošek neurejene zakonodaje na področju okolja »nekaj desetkrat ali nekaj stokrat višji« od ustrezne pravne pomoči.

Moravški župan svari pred ZVO-2, češ da »prinaša grozljivo spremembo pri prenehanju statusa odpadkov«. FOTO: Leon Vidic/Delo
Moravški župan svari pred ZVO-2, češ da »prinaša grozljivo spremembo pri prenehanju statusa odpadkov«. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kljub temu je Balažic zakonski predlog raztrgal. Kajti po njegovem »prinaša grozljivo spremembo pri prenehanju statusa odpadkov«, ki lahko pripomore k »obsežnemu onesnaževanju slovenske zemlje, saj bi vanjo zakonito zakopavali nevarne in strupene odpadke«. Medtem ko po Vizjaku novi ZVO »uvaja možnost, da odpadki preidejo v proizvod v skladu s strogim pravnim redom EU in strogim varovanjem okolja«, Balažic vztraja, da je predlog v nasprotju z določbami evropske direktive o odpadkih in da njegov 29. člen »skrajno oži primere, ko bi morala vlada Evropsko komisijo obvestiti o merilih za prenehanje statusa odpadka«. To po njegovem »de facto pomeni legalizacijo obstoječe prakse kršenja pravil EU«. Balažičevi očitki temeljijo na izkušnji s podjetjem Termit, ki med drugim »iz nevarnih odpadkov proizvaja tersan, ki ga na trgu ponuja kot sredstvo za utrjevanje nasipov«.

Po Balažicu je pravno podlago, na katero se sklicuje Termit, državno odvetništvo že v 2020 označilo za nezakonito. Zdaj, pravi, želi Mop to »uzakoniti za celotno Slovenijo«. »Ravno nasprotno,« je za Delo na ta očitek odgovoril Pličanič: »Saj je zadnja sprememba uredbe o odpadkih določila dopustne vsebnosti izlužkov onesnaževal proizvodov, ki se vgrajujejo v zunanje okolje.« Del uredbe vsebuje tudi ZVO-2, dodaja, s čimer so sporne vsebnosti »natančno predpisane, kar pomeni, da morajo biti sestavni del okoljevarstvenih dovoljenj«. Direktiva o odpadkih sicer določa tri načine za prenehanje statusa odpadka, še pravi Pličanič, in predlog ZVO-2 vključuje vse tri. Kadar predpis za konkretne odpadke pripravi država članica, mora Evropsko komisijo obvestiti, če predpis vsebuje vsebine, zaradi katerih zapade pod evropski notifikacijski postopek. Zato »trditev moravškega župana, da 29. člen pomeni legalizacijo obstoječe prakse kršenja pravil EU, ni pravilna,« trdi Pličanič.

V Termitu so prepričani, da ne ogrožajo zdravja ljudi in okolja. FOTO: Leon Vidic/Delo
V Termitu so prepričani, da ne ogrožajo zdravja ljudi in okolja. FOTO: Leon Vidic/Delo

O Balažičevi oznaki, da je »dobro plačani zagovornik« Termita, pa pravi: »Arso me je v postopku ugotavljanja okoljske škode, ki naj bi jo povzročilo podjetje Termit, imenoval kot izvedenca pravne stroke z nalogo, da presodim, ali je na območju pridobivalnega prostora, na katerem je podjetje Termit v preteklosti izkoriščalo mineralne surovine, za tem pa izvajalo sanacijo tega območja, nastala okoljska škoda tlom. V izvedeniškem mnenju sem ugotovil, da na omenjenem pridobivalnem območju poteka sanacija skladno z zakonom o rudarstvu in da do zaključka sanacije na tem območju še niso vzpostavljena tla skladno z opredelitvijo tal v slovenskem pravnem redu in da zato okoljska škoda tlom ni mogla nastati.«

Termit, stalna županova tarča

V Termitu, ki je z dobrimi 240 zaposlenimi največja gospodarska družba v občini Moravče, obžalujejo, da so postali županova »tarča in sredstvo njegovega političnega boja«, kot se je za Delo odzvala Alenka Pavlin, svetovalka Termitove uprave.

Kot pravi, ima Termit vsa okoljevarstvena dovoljenja, podjetje tudi redno izvaja predpisani monitoring: »Vsi rezultati so v zakonsko dovoljenih mejah. Vse študije o vplivih na okolje kažejo na to, da Termit ne vpliva škodljivo na okoliška zemljišča niti ne na podzemne in površinske vode. Termit predeluje nenevarne odpadke v gradbene kompozite, ki ustrezajo slovenskemu tehničnemu soglasju, to pa se podeljuje na podlagi zakona o gradbenih proizvodih.« Pavlinova je prepričana, da »narava in zdravje v Moravčah nista ogrožena«. Termitovo okoljevarstveno dovoljenje je sicer iz leta 2012.

Preberite še:

Komentarji: