Nevarno življenje v domovih za starejše
Pri varstvu starejših se moramo zgledovati po državah, kjer redno testirajo osebje in stanovalce.
Odpri galerijo
Sprijaznjenje s povečanjem okužb v domovih kot »logično posledico« tega, »da premeščanje starejših v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z novim koronavirusom, ni smiselno«, kaže na starizem ali staromrzništvo odgovornih, poudarja sindikat SUS. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Podatki o širjenju okužbe v domovih za starejše se ne umirjajo, zato tudi sindikat upokojencev (SUS) opozarja: »Za starejše v Sloveniji je ta čas najbolj nevarno, če prebivajo v domu za starejše, saj jih je tam za covidom-19 zbolelo veliko več kot med tistimi, ki živijo doma.«
Zato od vseh pristojnih zahtevajo, da se nemudoma sprejmejo ukrepi, s katerimi bodo stanovalcem domov zagotovili vsaj takšno varnost, kot bi jo imeli, če bi prebivali doma.
Sindikat upokojencev Slovenije (SUS), ki ga vodi Francka Ćetković, v javnem pozivu poudarja: »Če to odgovorni hočejo slišati ali ne, je postalo v Sloveniji za starejše bivanje v domovih za starejše nevarno in ogrožajoče, saj se je doslej okužilo že več kot deset odstotkov stanovalcev.«
Zato v sindikatu od vseh pristojnih zahtevajo, da nemudoma sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo stanovalcem domov zagotovili varnost. In pozivajo vse generacije in odločevalce v Sloveniji k solidarnosti in enotnosti s starejšimi v boju s covidom-19.
Številke o smrti starejših, zlasti starejših od 65 let, se iz dneva v dan povišujejo. SUS poudarja: »Če smo bili spomladi presunjeni ob številu žrtev med starejšimi, smo zdaj zgroženi in se s tem stanjem nikakor ne moremo sprijazniti.«
Ob tem pozivajo: »Četudi sami niste ogroženi, pomislite na svoje starše, babice in dedke ter vse starejše, ki jih poznate ali pa tudi ne. Vsak od njih je v aktivnem obdobju prispeval naši družbi svoje znanje, sposobnosti in zmožnosti in si zasluži varno tretje življenjsko obdobje.
Starost ni čakanje na smrt, tudi v domovih za starejše ne. Obdobje starosti je le še eno življenjsko obdobje in starejši imajo pravico do dostojnega življenja in ustrezne pomoči, ko jo potrebujejo. Potrebno je razumevanje tako mlajših generacij, ki s svojim ravnanjem v tem kriznem času omogočajo, da je in bo življenje starejših bolj varno in dostojno, kot odločevalcev v boju proti covidu-19.«
»Dokler ne bo ustreznega cepiva, so življenjskega pomena ukrepi, ki jih odločevalci sprejemajo. Ukrepi vlade in ministra za zdravje, kot najbolj odgovornih, nikakor ne zadoščajo. Dopustili so vstop virusa v domove za starejše, zato je smrtnost med obolelimi v teh domovih nepredstavljivo visoka,« družbo opozarja sindikat upokojencev.
Po njihovem sprijaznjenje s povečanjem okužb v domovih kot »logično posledico« tega, »da premeščanje starejših v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z novim koronavirusom, ni smiselno, kaže na starizem ali staromrzništvo odgovornih«.
To dokazujejo, kot navaja SUS, tudi podatki NIJZ, saj je bilo od začetka epidemije do 15. novembra v bolnišnice sprejetih le 15 odstotkov s koronavirusom okuženih stanovalcev domov za starejše, skupaj pa jih je do takrat umrlo že 365.
Pri sprejemanju ukrepov za zaščito starejših bi se odgovorni pri nas morali zgledovati po drugih državah: kjer redno testirajo osebje in starejše v domovih za starejše, kjer je osebje v domovih za starejše zaščiteno enako kot v bolnišnicah, kjer je v domovih za starejše zadostno število izvajalcev in kjer je dobra organizacija dela.
Predvsem pa bi morali odgovorni poskrbeti za dobro plačilo zdravstvenega in negovalnega osebja tako v domovih za starejše kot bolnišnicah.
Zadnji petek je sindikat upokojencev z javnim pozivom ministra za zdravje pozval, da »v skladu s svojimi pristojnostmi storite in ukrenete vse, da bodo v zdravljenje bolnikov s covidom-19 v bolnišnicah in domovih za starejše vključeni vsi zdravstveni delavci, vključno s koncesionarji in zasebnimi zdravstvenimi delavci«.
Seveda tudi zato, ker v Sloveniji »število okuženih in obolelih kljub vsem ukrepom še vedno ne upada, po številu umrlih, med katerimi je največ starejših, Slovenija prednjači v Evropi, zaposleni in prostovoljci v bolnišnicah in domovih za starejše pa delajo na robu svojih zmogljivosti«.
Tudi Srebrna nit, ki jo vodi Biserka Marolt Meden, je že večkrat v javnih pismih opozorila, da razmer v domovih starejših ne obvladujemo. In ves november so podatki o težavah v domovih to samo potrjevali.
Že v pismu pred desetimi dnevi je med drugim opozorila, da je Slovenija pristala na prvem mestu na svetu glede okuženih s koronavirusom in da smo v samem vrhu tudi po številu umrlih. »Okužbe imamo že v več kot 90 odstotkih domov za starejše. Največ obolelih za covidom-19 umre v domovih.«
Kaj se torej ob vseh teh mnenjih lahko vprašamo: ali so starejši, še zlasti tisti, ki živijo v domovih za starejše, vnaprej oblikovane »bojne enote«, ki jih sodobni svet žrtvuje v vojni s covidom-19?
Zato od vseh pristojnih zahtevajo, da se nemudoma sprejmejo ukrepi, s katerimi bodo stanovalcem domov zagotovili vsaj takšno varnost, kot bi jo imeli, če bi prebivali doma.
Sindikat upokojencev Slovenije (SUS), ki ga vodi Francka Ćetković, v javnem pozivu poudarja: »Če to odgovorni hočejo slišati ali ne, je postalo v Sloveniji za starejše bivanje v domovih za starejše nevarno in ogrožajoče, saj se je doslej okužilo že več kot deset odstotkov stanovalcev.«
Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS). FOTO: Osebni arhiv
Zato v sindikatu od vseh pristojnih zahtevajo, da nemudoma sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo stanovalcem domov zagotovili varnost. In pozivajo vse generacije in odločevalce v Sloveniji k solidarnosti in enotnosti s starejšimi v boju s covidom-19.
Številke o smrti starejših, zlasti starejših od 65 let, se iz dneva v dan povišujejo. SUS poudarja: »Če smo bili spomladi presunjeni ob številu žrtev med starejšimi, smo zdaj zgroženi in se s tem stanjem nikakor ne moremo sprijazniti.«
SUS poziva vse generacije in odločevalce k enotnosti in solidarnosti s starejšimi v boju s covidom-19.
Do 15. novembra je bilo v bolnišnice sprejetih le 15 odstotkov s koronavirusom okuženih stanovalcev domov za starejše.
Do 15. novembra je bilo v bolnišnice sprejetih le 15 odstotkov s koronavirusom okuženih stanovalcev domov za starejše.
Pomislite na ogrožene
Ob tem pozivajo: »Četudi sami niste ogroženi, pomislite na svoje starše, babice in dedke ter vse starejše, ki jih poznate ali pa tudi ne. Vsak od njih je v aktivnem obdobju prispeval naši družbi svoje znanje, sposobnosti in zmožnosti in si zasluži varno tretje življenjsko obdobje.
Starost ni čakanje na smrt, tudi v domovih za starejše ne. Obdobje starosti je le še eno življenjsko obdobje in starejši imajo pravico do dostojnega življenja in ustrezne pomoči, ko jo potrebujejo. Potrebno je razumevanje tako mlajših generacij, ki s svojim ravnanjem v tem kriznem času omogočajo, da je in bo življenje starejših bolj varno in dostojno, kot odločevalcev v boju proti covidu-19.«
Staromrzništvo odgovornih
»Dokler ne bo ustreznega cepiva, so življenjskega pomena ukrepi, ki jih odločevalci sprejemajo. Ukrepi vlade in ministra za zdravje, kot najbolj odgovornih, nikakor ne zadoščajo. Dopustili so vstop virusa v domove za starejše, zato je smrtnost med obolelimi v teh domovih nepredstavljivo visoka,« družbo opozarja sindikat upokojencev.
Po njihovem sprijaznjenje s povečanjem okužb v domovih kot »logično posledico« tega, »da premeščanje starejših v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z novim koronavirusom, ni smiselno, kaže na starizem ali staromrzništvo odgovornih«.
To dokazujejo, kot navaja SUS, tudi podatki NIJZ, saj je bilo od začetka epidemije do 15. novembra v bolnišnice sprejetih le 15 odstotkov s koronavirusom okuženih stanovalcev domov za starejše, skupaj pa jih je do takrat umrlo že 365.
Ukrepi vlade in ministra za zdravje, kot najbolj odgovornih, nikakor ne zadoščajo. Dopustili so vstop virusa v domove za starejše, zato je smrtnost med obolelimi v njih nepredstavljivo visoka.
Pri sprejemanju ukrepov za zaščito starejših bi se odgovorni pri nas morali zgledovati po drugih državah: kjer redno testirajo osebje in starejše v domovih za starejše, kjer je osebje v domovih za starejše zaščiteno enako kot v bolnišnicah, kjer je v domovih za starejše zadostno število izvajalcev in kjer je dobra organizacija dela.
Predvsem pa bi morali odgovorni poskrbeti za dobro plačilo zdravstvenega in negovalnega osebja tako v domovih za starejše kot bolnišnicah.
Javni pozivi
Zadnji petek je sindikat upokojencev z javnim pozivom ministra za zdravje pozval, da »v skladu s svojimi pristojnostmi storite in ukrenete vse, da bodo v zdravljenje bolnikov s covidom-19 v bolnišnicah in domovih za starejše vključeni vsi zdravstveni delavci, vključno s koncesionarji in zasebnimi zdravstvenimi delavci«.
Tudi Srebrna nit, ki jo vodi Biserka Marolt Meden (na fotografiji), je že večkrat v javnih pismih opozorila, da razmer v domovih starejših ne obvladujemo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Seveda tudi zato, ker v Sloveniji »število okuženih in obolelih kljub vsem ukrepom še vedno ne upada, po številu umrlih, med katerimi je največ starejših, Slovenija prednjači v Evropi, zaposleni in prostovoljci v bolnišnicah in domovih za starejše pa delajo na robu svojih zmogljivosti«.
Tudi Srebrna nit, ki jo vodi Biserka Marolt Meden, je že večkrat v javnih pismih opozorila, da razmer v domovih starejših ne obvladujemo. In ves november so podatki o težavah v domovih to samo potrjevali.
Že v pismu pred desetimi dnevi je med drugim opozorila, da je Slovenija pristala na prvem mestu na svetu glede okuženih s koronavirusom in da smo v samem vrhu tudi po številu umrlih. »Okužbe imamo že v več kot 90 odstotkih domov za starejše. Največ obolelih za covidom-19 umre v domovih.«
Kaj se torej ob vseh teh mnenjih lahko vprašamo: ali so starejši, še zlasti tisti, ki živijo v domovih za starejše, vnaprej oblikovane »bojne enote«, ki jih sodobni svet žrtvuje v vojni s covidom-19?
