Nov predlog zakona prinaša avtomatsko legalizacijo hiš izpred leta 1995

Vlada Republike Slovenije je 5. junija 2025 potrdila predlog novele gradbenega zakona, s katero želi država bistveno pospešiti in poenostaviti postopke v gradbeništvu. Novela prinaša vrsto sprememb, ki se bodo dotaknile tako zasebnih investitorjev kot tudi velikih javnih projektov – od avtomatske legalizacije objektov, zgrajenih pred letom 1995, do uvedbe 30-dnevnih rokov za izdajo mnenj ter obvezne uporabe gradbenega informacijsko-modelirnega sistema (BIM) pri javnih naročilih.

Na novinarski konferenci sta minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter državni sekretar Miran Gajšek predstavila ključne razloge za prenovo zakonodaje. Po besedah ministra Novaka »za investicije niso ključni problemi davki in krediti. Ključni problem je birokratska država, ki je ugrabila kompleten del, da težko pridemo do dovoljenj.«

Ministrstvo si z novelo obeta predvsem bistveno hitrejše odločanje v postopkih gradnje. Ključni mehanizem bo 30-dnevni rok za izdajo mnenj pristojnih služb, skupaj z uvedbo fikcije izdanega mnenja v primeru molka. Če mnenje ne bo izdano v tem roku, bo upravni organ mnenjedajalca še pozval k odzivu v 15 dneh, nato pa se bo štelo, da je mnenje pozitivno. S tem se želi skrajšati čakanje in razbremeniti mnenjedajalce, ki bi se lahko bolj osredotočili na zahtevnejše primere.

Legalizacija objektov, zgrajenih pred letom 1995

Največ pozornosti pa vzbuja predlog, da bodo vsi objekti, zgrajeni pred 1. januarjem 1995, avtomatsko šteti kot legalni – seveda pod pogojem, da je bil zanje plačan komunalni prispevek in ni bil izrečen inšpekcijski ukrep za odstranitev. To pomeni velik korak za številne lastnike hiš, vikendov in gospodarskih objektov, ki jih doslej niso mogli vpisati v uradne evidence ali legalno prenavljati.

Po besedah ministra Novaka je bil prehod na leto 1995 logična izbira, saj so od tega leta naprej podatki o izdanih dovoljenjih na voljo zaradi novega sistema občin in upravnih enot.

Sprememba bo odpravila tudi pravno praznino, ko je bilo gradbeno dovoljenje vezano na prijavo začetka del. Po novem bo štel dejanski začetek gradnje, kar bo povečalo pravno varnost in zmanjšalo število morebitnih administrativnih zapletov.

Ministrstvo si z novelo obeta predvsem bistveno hitrejše odločanje v postopkih graditve. (Fotografija je simbolična) FOTO: Dejan Javornik

Novela odpravlja obveznost prijave začetka gradnje za enostavne objekte, ki gradbenega dovoljenja sploh ne potrebujejo, kot so manjši skladiščni prostori. Gradnja nad obstoječimi objekti (na primer nadzidave ali strehe) ne bo več zahtevala dodatnega dokazovanja pravice graditi, če se z delom ne posega v druge dele objekta – kar je doslej predstavljalo oviro predvsem v mestih, kjer objekti segajo nad javne površine.

Med predlogi, ki še čakajo usklajevanje v državnem zboru, je tudi uvedba dopustnega odstopanja od dovoljenega projekta do enega metra. Minister Novak je ob tem poudaril, da bi bilo smiselno prag določiti glede na velikost stavbe, zato je pričakovati še spremembe.

Digitalizacija in transparentnost s sistemom BIM

Za javne investitorje bo po novem obvezna uporaba sistema BIM (Building Information Modeling). Gre za digitalno orodje, ki omogoča boljše načrtovanje, sledenje stroškom, spremljanje izvedbe in dolgoročno upravljanje objektov. Po ocenah ministrstva lahko uporaba tehnologije BIM stroške projektov zmanjša tudi za 20 odstotkov.

Za večjo preglednost bo novela določala tudi, da morajo mnenjedajalci v prostorski informacijski sistem vpisati podatke o svoji pristojnosti in zahtevah. S tem bo jasno razvidno, katera mnenja so potrebna za konkreten projekt, kar bo zmanjšalo negotovost pri vlagateljih. Uveljavitev tega dela bo postopna – predviden je triletni prehodni rok.

Državni sekretar Miran Gajšek je opozoril, da zakonske spremembe same po sebi še ne pomenijo takojšnjih izboljšav. »Ko bomo vsi – občine, upravne enote, resorji, projektanti in investitorji – opravili svoje naloge in prevzeli odgovornost, bodo postopki v resnici hitrejši in enostavnejši,« je dejal.

Zdaj predlog novele čaka obravnava v državnem zboru. Vzporedno poteka tudi priprava novele zakona o urejanju prostora, ki naj bi dodatno uskladila sistemsko okolje za investitorje. Glede na zanimanje javnosti – ministrstvo je v javni razpravi prejelo skoraj 700 pripomb – je jasno, da bo zakonodajni proces spremljan z veliko pozornostjo.