Nova epidemija na pohodu: debelost, upad gibanja in digitalna zasvojenost

Mladostniki so v zadnjem letu pred zasloni telefona in računalnika v povprečju preživeli med pet in šest ur na dan izključno zaradi zabave.
Fotografija: FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo

Na Fakulteti za šport v Ljubljani so predstavili najnovejše rezultate meritev športnovzgojnega kartona. Na novinarski konferenci so odgovorili na vprašanja, katere so neprijetne posledice (pre)dolgih izolacijskih ukrepov proti covidu-19, ki jih je mogoče razbrati na podlagi izsledkov meritev s šolskega kartona.

»Šolanje prek zooma na daljavo je povzročilo, da so imeli otroci 63 odstotkov več sedenja, 30 odstotkov več telesno neaktivnih dejavnosti in le sedem odstotkov zmerne do intenzivne dejavnosti. Več kot sedem ur je bilo strmenja v različne zaslone (natančno 9:09,51),« je po dveh tretjinah opravljenih raziskav navedel Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema športnega kartona in izredni profesor na ljubljanski fakulteti za šport (FŠ).

Novinarsko konferenco Fakultete za šport v Ljubljani na temo Najnovejši rezultati meritev športnovzgojnega kartona nas soočajo s posledicami (pre)dolgih izolacijskih ukrepov si lahko ogledate na spodnji povezavi:



Najnovejši rezultati meritev športnega kartona namreč kažejo, da je epidemija novega koronavirusa prinesla izjemno negativne učinke na najmlajšo populacijo. Delež predebelih šolarjev je narasel za okrog 30 odstotkov, zmanjšala se je gibalna učinkovitost in okrog deset odstotkov otrok je zasvojenih z uporabo elektronskih naprav.

Starc je dodal, da so zato napovedi, da naj bi bilo tudi v prihodnje, kljub koncu epidemije, več izobraževanja na daljavo kot v preteklosti, skrb vzbujajoče. »Svetovna zdravstvena organizacija je pozivala, naj bodo v pandemiji šole zadnje institucije, ki bi zapirale svoja vrata in jih prve odpirale, pri nas so bile zaprte več kot sto dni.« Šola namreč med drugim omogoča razvoj otrok ne glede na njihov socialni status pod enakimi pogoji. Neenakost se je tako še povečala.
 

Velik porast deleža otrok z debelostjo


V primerjavi z letom 2019 je delež otrok z debelostjo narasel za 23,4 odstotka pri tistih šolah, ki so lanske raziskave uporabile za pomoč pri ponovnem zagonu šolskih procesov, za kar 34,4 odstotka pa pri tistih, ki lani niso imele natančnih podatkov, kaj se dogaja. Pred tem je do vključno predlanskim delež debelih šolarjev padal desetletje za en odstotek na leto.
»Najboljše pri gibalni učinkovitosti je epidemija potisnila navzdol k tistim, ki so že prej imeli težave in so bili na samem dnu. Padec pri vrhunsko gibalno učinkovitih je lani znašal kar 31,4 odstotka,« je navedel Starc.

FOTO: Jure Eržen/Delo
FOTO: Jure Eržen/Delo


Tem negativnim pojavom so se pridružili tudi drugi. »Deset odstotkov naših otrok je zasvojenih z videoigrami, osem pa z družbenimi omrežji. Sedenju se pridružujejo nezdrava hrana, pomanjkanje socializacije in komunikacije, manj časa je za družino, kar vse prav tako negativno vpliva na razvoj možganov in povečuje razvoj digitalne odvisnosti, ki jo je najtežje zdraviti, tudi zato, ker so ekrani povsod prisotni,« je navedel Martin Korošec, strokovnjak za digitalni marketing. Dodal je, da se je digitalizacija v taki obliki pojavila prvič v človeški zgodovini in traja slabo desetletje, zato njene posledice še niso znane, je pa zato za omejitev njenih negativnih učinkov treba začeti takoj sprejemati ukrepe na državni ravni in tudi širše. Tudi Starc je dejal, da morajo ustrezne ukrepe sprejeti pristojna ministrstva in drugi odločevalci, »predvsem pa se ne sme zapirati šol«.



»Omejiti je treba uporabo ekranov, tudi pri šolanju. Zgled staršev je zelo pomemben, več mora biti gibanja, druženja, domačih opravil, otroci morajo živeti realno življenje, da ne pride do zasvojenosti z elektronskimi napravami, kar prinaša še drug negativen učinek, veliko povečanje moči oglaševanja. Marketing z logaritmi pri pravem lovu na digitalni osebnostni odtis in ustvarjanjem lažnih občutkov sreče vpliva za nakupovalne spodbude,« je dejal Korošec. Otrokom je treba omogočiti šport, ki ne sme biti »obremenilni predmet«. Želja je, da bi postal to prvi učni predmet brez ocen, spremljal bi se le napredek posameznika in se mu prilagajal tudi učni proces.
 

Računalniške igre najbolj zasvojijo


»Po vzoru Finske in Danske bi veljalo ukiniti domače naloge, da se šolsko delo ne zajeda v prosti čas otrok. Subvencionirana vadnina za šport pri tistih, ki imajo že sofinancirano prehrano v šolah, bi prav tako pomagala ustvariti pogoje za večjo gibalno aktivnost,« je možne ukrepe navedel Starc. Ocenil je, da pri nas ne potrebujemo novih telovadnic. »Gotovo imamo to mrežo med najboljšimi na svetu, poleg tega so lahko otroci zunaj tudi v dežju in snegu, seveda primerno oblečeni. Radij gibanja otrok na prostem brez nadzora staršev se je v treh generacijah s petih kilometrov znižal na enega,« je dodal Starc.

FOTO: Jure Eržen/Delo
FOTO: Jure Eržen/Delo


Korošec je pojasnil, da gibanje gradi tudi možganske povezave. »Že nekateri malčki imajo telefone, tablice in gledajo televizijo. Tako se namesto aktivnosti začenja pasivnost, vse skupaj povečuje agresivne zvoke in barve, kar prinaša stres in dobesedno dopaminski koktajl, potrebo po še več, ker se akcija na zaslonu stopnjuje bistveno bolj kot v naravi,« je dejal Korošec.
Otroci namreč ne razlikujejo dejanske resničnosti od tiste na zaslonu, kar prinaša težko ozdravljivo odvisnost, računalniške igrice pa najbolj zasvojijo. »To prinaša premalo spanja, slabše ocene, odmik od družine, prijateljev in družbe, zmanjšanje gibanja. V celoti se spremenijo navade, ki se podaljšajo v odraslo dobo,« je začarani krog elektronske zasvojenosti sklenil Korošec.

Komentarji:

Mnenja

Dmitro Kuleba, minister za zunanje zadeve Ukrajine, Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik evropske komisije
Več...