Nova medsosedska energija
Premiera Slovenije in Madžarske sta položila temelj medsebojne elektrifikacije.
Odpri galerijo
Na odprtju začetka izgradnje daljnovoda Cirkovce–Pince je slovenski premier Janez Janša povedal, da je priprava projekta trajala kar desetkrat dlje, kot bo trajala sama gradnja, ki naj bi bila po načrtih Elesa končana do leta 2022. FOTO: Jure Eržen/Delo
Po trimesečnem premoru je danes slovenski premier Janez Janša spet gostil svojega madžarskega kolega Viktorja Orbána. V Kidričevem sta položila temeljni kamen za gradnjo novega 80-kilometrskega daljnovoda, ki bo vzpostavil prvo čezmejno povezavo s prenosnim omrežjem Madžarske, a med državnikoma in voditeljema vladajočih strank v obeh sosedah, ki ju poleg prijateljskih odnosov druži tudi članstvo v krovni evropski konservativni stranki, že doslej ni primanjkovalo izmenjavanja »energije«.
Načrtovani dvosistemski daljnovod Cirkovce–Pince, katerega 264 stebrov bodo postavili v občinah Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črenšovci, Velika Polana in Lendava, bo stal več kot 130 milijonov evrov. Od tega bo okoli 50 milijonov prispevala Evropska unija, saj so daljnovod, pri katerem sodelujejo tri države, uvrstili na seznam energetskih infrastrukturnih projektov skupnega interesa (PCI). Ko bo daljnovod končan, bo Slovenija imela dve novi čezmejni električni povezavi: med Cirkovcami in madžarskim Hévízom ter med Cirkvocami in hrvaškim Žerjavencem.
Skoraj dve desetletij so pripravljali ta projekt, direktor javnega podjetja Eles Aleksander Mervar pa je poleti za agencijo STA povedal, da je za zadnjo trimesečno zamudo kriva pandemija covida-19. Nekaj zapletov je bilo tudi zaradi trase pri Hotizi, ki prečka slovensko-hrvaško mejo, a so jih odpravili, junija pa sta Eles in hrvaški Dalekovod podpisala pogodbo o sodelovanju pri projektu. Zato se je včeraj slovesnosti udeležil tudi hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.
Daljnovod, katerega temeljni kamen so položili danes, ni edini meddržavni energetski projekt, ki ga načrtujeta Budimpešta in Ljubljana. Kakor so že pred današnjim srečanjem sporočili iz slovenskega vladnega urada za komuniciranje, sta se premiera med kosilom »dotaknila tudi nekaj osrednjih dvostranskih tem, razmer glede pandemije in aktualnih zadev v EU«, a spletni portal Necenzurirano navaja, je bila na dnevnem redu pogovorov še ena energetska tema, ki je prav tako na evropskem spisku PCI: gradnja okoli 70 kilometrov dolgega čezmejnega plinovoda, ki bo madžarsko plinovodno omrežje povezal s kompresorsko postajo v Kidričevem.
Projekt ni nikakršna skrivnost, saj so ga načrtovali dolga leta, pred sedmimi leti pa sta se državi tudi dokončno dogovorili o njegovi zgraditvi. A v zadnjih letih so se apetiti pri uresničevanju sprva precej »skromnih« načrtov o povezavi slovenskega omrežja z madžarskimi plinskimi skladišči povečali, saj so tudi v slovenskih Plinovodih začeli govoriti o širšem mednarodnem povezovanju oziroma »dvosmerni plinski poti Italija–Slovenija–Madžarska«. Plinovod bi po prvotnih izračunih stal nekaj več kot 90 milijonov evrov, na Necenzurirano pa so včeraj ugotovili, da bi tovrstna razširitev, o kateri pa odločitev še ni sprejeta, projekt podražila na 270 milijonov evrov.
Menda ni povsem pozabljena tudi zamisel o madžarskem sodelovanju pri slovenski sagi o povezovanju koprskega pristanišča z drugim železniškim tirom. O tem, da bi Madžarska v gradnjo vložila kakih 200 milijonov evrov, se je Budimpešta začela z Ljubljano pogovarjati pred štirimi leti, ko je slovensko vlado vodil še Miro Cerar, načrte pa je zaustavil njegov naslednik Marjan Šarec oziroma njegova ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je novembra 2018 poslancem državnega zbora zagotovila, da »niti centimeter Luke Koper ne bo pristal v tujih rokah«.
Takrat je bil Orbán razočaran tako nad Slovenijo, ki je pripravila »proti sodelovanju z Madžarsko nastrojeni referendum«, kot nad svojim prijateljem Janšo in »našo pobrateno stranko iz Evropske ljudske stranke«, ki je pri tem sodelovala. Ko je marca vodenje slovenske vlade ponovno prevzel Janša, so se pojavile govorice, da Budimpešto sodelovanje pri gradnji drugega tira še vedno zanima, čeprav je vmes sklenila strateško partnerstvo s koprskim konkurentom, tržaškim pristaniščem v sosednji Italiji. Letos julija, ko je madžarski premier obiskal Bled, se je zdelo, da so zamere pozabljene. »Ton madžarsko-slovenskih odnosov je veliko bolj pozitiven kot kadarkoli prej,« je takrat izjavil Orbán.
Načrtovani dvosistemski daljnovod Cirkovce–Pince, katerega 264 stebrov bodo postavili v občinah Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črenšovci, Velika Polana in Lendava, bo stal več kot 130 milijonov evrov. Od tega bo okoli 50 milijonov prispevala Evropska unija, saj so daljnovod, pri katerem sodelujejo tri države, uvrstili na seznam energetskih infrastrukturnih projektov skupnega interesa (PCI). Ko bo daljnovod končan, bo Slovenija imela dve novi čezmejni električni povezavi: med Cirkovcami in madžarskim Hévízom ter med Cirkvocami in hrvaškim Žerjavencem.
Madžarska je pomembna gospodarska partnerica Slovenije. Blagovna menjava med državama je v letu 2018, ko je bila Madžarska na šestem mestu med slovenskim zunanjetrgovinskim partnerji (osma pri izvozu, šesta pri uvozu), prvič presegla dve milijardi evrov.
Skoraj dve desetletij so pripravljali ta projekt, direktor javnega podjetja Eles Aleksander Mervar pa je poleti za agencijo STA povedal, da je za zadnjo trimesečno zamudo kriva pandemija covida-19. Nekaj zapletov je bilo tudi zaradi trase pri Hotizi, ki prečka slovensko-hrvaško mejo, a so jih odpravili, junija pa sta Eles in hrvaški Dalekovod podpisala pogodbo o sodelovanju pri projektu. Zato se je včeraj slovesnosti udeležil tudi hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.
Plinska zgodba
Daljnovod, katerega temeljni kamen so položili danes, ni edini meddržavni energetski projekt, ki ga načrtujeta Budimpešta in Ljubljana. Kakor so že pred današnjim srečanjem sporočili iz slovenskega vladnega urada za komuniciranje, sta se premiera med kosilom »dotaknila tudi nekaj osrednjih dvostranskih tem, razmer glede pandemije in aktualnih zadev v EU«, a spletni portal Necenzurirano navaja, je bila na dnevnem redu pogovorov še ena energetska tema, ki je prav tako na evropskem spisku PCI: gradnja okoli 70 kilometrov dolgega čezmejnega plinovoda, ki bo madžarsko plinovodno omrežje povezal s kompresorsko postajo v Kidričevem.
Projekt ni nikakršna skrivnost, saj so ga načrtovali dolga leta, pred sedmimi leti pa sta se državi tudi dokončno dogovorili o njegovi zgraditvi. A v zadnjih letih so se apetiti pri uresničevanju sprva precej »skromnih« načrtov o povezavi slovenskega omrežja z madžarskimi plinskimi skladišči povečali, saj so tudi v slovenskih Plinovodih začeli govoriti o širšem mednarodnem povezovanju oziroma »dvosmerni plinski poti Italija–Slovenija–Madžarska«. Plinovod bi po prvotnih izračunih stal nekaj več kot 90 milijonov evrov, na Necenzurirano pa so včeraj ugotovili, da bi tovrstna razširitev, o kateri pa odločitev še ni sprejeta, projekt podražila na 270 milijonov evrov.
Nepozabljene tračnice?
Menda ni povsem pozabljena tudi zamisel o madžarskem sodelovanju pri slovenski sagi o povezovanju koprskega pristanišča z drugim železniškim tirom. O tem, da bi Madžarska v gradnjo vložila kakih 200 milijonov evrov, se je Budimpešta začela z Ljubljano pogovarjati pred štirimi leti, ko je slovensko vlado vodil še Miro Cerar, načrte pa je zaustavil njegov naslednik Marjan Šarec oziroma njegova ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je novembra 2018 poslancem državnega zbora zagotovila, da »niti centimeter Luke Koper ne bo pristal v tujih rokah«.
Takrat je bil Orbán razočaran tako nad Slovenijo, ki je pripravila »proti sodelovanju z Madžarsko nastrojeni referendum«, kot nad svojim prijateljem Janšo in »našo pobrateno stranko iz Evropske ljudske stranke«, ki je pri tem sodelovala. Ko je marca vodenje slovenske vlade ponovno prevzel Janša, so se pojavile govorice, da Budimpešto sodelovanje pri gradnji drugega tira še vedno zanima, čeprav je vmes sklenila strateško partnerstvo s koprskim konkurentom, tržaškim pristaniščem v sosednji Italiji. Letos julija, ko je madžarski premier obiskal Bled, se je zdelo, da so zamere pozabljene. »Ton madžarsko-slovenskih odnosov je veliko bolj pozitiven kot kadarkoli prej,« je takrat izjavil Orbán.
