Novela zakona o vodah za SAZU nesprejemljiva

Pred referendumom o zakonu o vodah se je oglasil Svet za varovanje okolja SAZU. Možnostim posegov, ki bi jih odprla novela, nasprotuje.
Fotografija: »Novela zakona o vodah odpira nekatere možnosti posegov na vodna in priobalna zemljišča, pušča pravne nedoslednosti in niža nivo odločanja o posegih v vodna in priobalna zemljišča. Menimo, da je to v časih, ko pritisk na prostor in okolje narašča, nesprejemljivo,« so zapisali v Svetu za varovanje okolja SAZU. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
»Novela zakona o vodah odpira nekatere možnosti posegov na vodna in priobalna zemljišča, pušča pravne nedoslednosti in niža nivo odločanja o posegih v vodna in priobalna zemljišča. Menimo, da je to v časih, ko pritisk na prostor in okolje narašča, nesprejemljivo,« so zapisali v Svetu za varovanje okolja SAZU. FOTO: Jure Eržen/Delo

Deset dni pred referendumom, napovedanim za 11. julij, na katerem bodo volivci odločali o usodi novele zakona o vodah, so se z izjavo za javnost oglasili v svetu za varovanje okolja, ki deluje pri krovni Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Noveli nasprotujejo.

image_alt
Vodni referendum


»V Sloveniji se dobro zavedamo izjemnega pomena vode in vodnega bogastva, ki ga upravljamo. Smo ena od dveh držav v Evropski uniji, ki je z zapisom v ustavo institucionalizirala pravico do pitne vode,« so zapisali v izjavi, ki so jo v javnost posredovali iz pisarne predsedstva SAZU.

»Vsak poseg v vodna telesa in njihova mejna območja potencialno ogroža vodni ekosistem vključno s stanjem voda, zato bi morali biti taki posegi na zakonski ravni še posebej skrbno urejeni,« poudarjajo v izjavi, ki so jo sprejeli na seji pred dobrim tednom, 23. junija.

»Novela zakona o vodah odpira nekatere možnosti posegov na vodna in priobalna zemljišča, pušča pravne nedoslednosti in niža nivo odločanja o posegih v vodna in priobalna zemljišča. Menimo, da je to v časih, ko pritisk na prostor in okolje narašča, nesprejemljivo. Svet za varovanje okolja pri SAZU zato podpira mnenja in izjave strokovnih združenj in društev, ki delujejo na področju voda, v katerih noveli nasprotujejo,« so še kritični.

Kot je zapisano na portalu SAZU, deluje njen svet za varovanje okolja pod pokroviteljstvom IV. razreda in šteje deset članov (pet članov SAZU, tri svetovalce SAZU in dva zunanja člana). Predseduje mu akademik Andrej Kranjc, ki je geograf, krasoslovec in zaslužni profesor krasoslovja Univerze v Novi Gorici.

 FOTO: Jure Eržen/Delo
 FOTO: Jure Eržen/Delo

 

Za svet neustrezen tudi predlog preskrbe Slovenske Istre s pitno vodo


Svet je objavil tudi mnenje o predlogu akumulacije na Suhorici, ki se nanaša na rešitev preskrbe slovenske Istre s pitno vodo. Prepričan je, da tovrstna rešitev ne bi bila ustrezna. Po mnenju sveta bi spremenila podobo in lokalno okolje Brkinov in posegala v več naravnih vrednot v porečju reke Reke. Posredno bi gradnja in sprememba hidrološkega režima Reke lahko vplivali tudi na Škocjanske jame, ki so vpisane na Unescov seznam svetovne naravne dediščine, varuje pa jih tudi več drugih mednarodnih konvencij.

V svetu se sprašujejo, zakaj rešitev preskrbe Slovenske Istre s pitno vodo ne iščejo v povezovanju vodovodov in dodatnem izkoriščanju obstoječih vodnih virov. Tudi manjši vodni viri in uporaba prečiščene odpadne vode bi lahko v prihodnje igrali pomembno vlogo kot rezervni vodni viri in tako zmanjšali porabo vode iz primarnega vira ter ublažili pomanjkanje ob sušah. Tovrstnih rešitev se poslužujejo že številne regije in mesta po svetu.

Preberite še:

Komentarji: