Novinarka in publicistka Alenka Puhar je prejela priznanje ZNP za življenjsko delo
Po oceni združenja je glas Puharjeve, sicer dolgoletne Delove novinarke, v slovenski družbeni in medijski krajini tak, da ga ni mogoče spregledati.
Odpri galerijo
Alenka Puhar je slovenski prostor zaznamovala predvsem s publicističnim delom, v katerem se je lotevala prepovedanih, zamolčanih ali »raje pozabimo« tem, ki pa jih je znala popisati občutljivo, na znanstveno natančen način in z izbrušenim jezikom. FOTO: Jure Eržen/Delo
V Združenju novinarjev in publicistov so na nocojšnji slovesnosti v Ljubljani podelili častna priznanja Boruta Meška. Priznanje za življenjsko delo je letos prejela novinarka in publicistka Alenka Puhar. Puharjeva je bila dolgoletna novinarka Dela, še vedno pa je Delova kolumnistka.
Glas Puharjeve v slovenski družbeni in medijski krajini je po oceni združenja tak, da ga ni mogoče spregledati, je tako drugačen in sočasno tako trdoživ, da mu pravzaprav ni treba ničesar dodajati, pač pa mu je najbolje prisluhniti. Ob tem so v združenju poudarili, da njeno delo odlikuje miselna in izrazna ostrina.
Puharjeva si lahko ostrino »privošči predvsem zato, ker vseskozi dobro ve, o čem govori. Kjer se večina zadovolji z abstraktnim modrovanjem na podlagi tistega, kar so napaberkovali od drugih, zanjo od vsega začetka novinarske kariere štejejo preverljiva dejstva, do katerih pride sama,« piše v obrazložitvi priznanja.
Poštena in utemeljena ostrina
Kot menijo v ZNP, je v Sloveniji malo mislecev, »ki bi bili do slovenskega komunističnega sistema in njegovega jugoslovanskega malika bolj neprizanesljivi od Puharjeve, kar pa spet izraža s pošteno, na suhih podatkih utemeljeno ostrino«.
70 spominov Alenke Puhar
Alenka Puhar: »Hud strah mora vladati nekje v višavah te družbe«
Prvotno besedilo življenja: Knjiga Alenke Puhar je prva pri nas razbila mit o zlatih časih otroštva
Preiskovalno skupino EkstraVisor, ki jo je Televizija Slovenija ustanovila aprila 2016, so v ZNP nagradili za posebne dosežke v novinarstvu. Sestavljajo jo preiskovalci Mateja Cankar, Neža Steiner, Vanja Gligorović, Anže Zabukovšek, novinar Viki Twrdy, vodja skupine pa je Lidija Hren. Po oceni ZNP se je skupina najbolj izkazala z raziskovanjem malverzacij pri projektu Teš 6.
»Njihovo raziskovanje je bilo temeljito in poglobljeno, prikaz ugotovitev pa nazoren. Javnosti so postregli s podatki o ključnih koruptivnih ravnanjih v projektu in njihovimi akterji, o čemer so mediji pred tem le namigovali,« so navedli v ZNP. Ob tem so izrazili skrb, ker ugotovitve skupine niti matična niti druge medijske hiše ne nadgradijo.
Omerzo pa je ZNP nagradilo za posebne dosežke v publicistiki. Kot piše v obrazložitvi, Omerza »sistematično in neprekinjeno raziskuje arhivsko gradivo, sestavlja zgodbo za zgodbo ter Sloveniji nudi vpogled v najbolj krut in nečloveški del polpretekle zgodovine«. Njegov zakaj je po navedbah ZNP razgaljenje preteklega političnega režima, da se ta ne bi več pojavil.
»Ker resnica včasih boli, njegovo raziskovalno in publicistično delo ni povšeči tistim, ki so bili na kakršen koli način vpleteni v dogodke, o katerih piše, zato so mu med drugim poskušali preprečiti dostop do arhivov,« so še spomnili v ZNP.
Glas Puharjeve v slovenski družbeni in medijski krajini je po oceni združenja tak, da ga ni mogoče spregledati, je tako drugačen in sočasno tako trdoživ, da mu pravzaprav ni treba ničesar dodajati, pač pa mu je najbolje prisluhniti. Ob tem so v združenju poudarili, da njeno delo odlikuje miselna in izrazna ostrina.
Alenka Puhar je slovenski prostor zaznamovala predvsem s publicističnim delom, v katerem se je lotevala prepovedanih, zamolčanih ali »raje pozabimo« tem, ki pa jih je znala popisati občutljivo, na znanstveno natančen način in z izbrušenim jezikom.
Med prvimi v socialističnih državah je leta 1967 prevedla preroški Orwellov roman 1984, s pisanjem in raziskovanjem pa se je veliko posvečala temnim stranem zgodovine. V devetdesetih se je odločno postavila za slovensko pomlad in za demokratizacijo družbe, njen občutek za pravičnost in človekove pravice pa najdemo v številnih knjigah in zbornikih, ki jih je napisala ali uredila. Med drugim velja omeniti Skriti spomin Angele Vode, ene najvidnejših aktivistk feminističnega gibanja pred drugo svetovno vojno, pa soavtorstvo Pozabljene polovice, portretov žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, predvsem pa Prvotno besedilo življenja, zgodovino otroštva na Slovenskem v 19. stoletju, ki je porušilo marsikatero predstavo o »zlatih starih časih«. T. J.
Med prvimi v socialističnih državah je leta 1967 prevedla preroški Orwellov roman 1984, s pisanjem in raziskovanjem pa se je veliko posvečala temnim stranem zgodovine. V devetdesetih se je odločno postavila za slovensko pomlad in za demokratizacijo družbe, njen občutek za pravičnost in človekove pravice pa najdemo v številnih knjigah in zbornikih, ki jih je napisala ali uredila. Med drugim velja omeniti Skriti spomin Angele Vode, ene najvidnejših aktivistk feminističnega gibanja pred drugo svetovno vojno, pa soavtorstvo Pozabljene polovice, portretov žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, predvsem pa Prvotno besedilo življenja, zgodovino otroštva na Slovenskem v 19. stoletju, ki je porušilo marsikatero predstavo o »zlatih starih časih«. T. J.
Alenka Puhar. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Puharjeva si lahko ostrino »privošči predvsem zato, ker vseskozi dobro ve, o čem govori. Kjer se večina zadovolji z abstraktnim modrovanjem na podlagi tistega, kar so napaberkovali od drugih, zanjo od vsega začetka novinarske kariere štejejo preverljiva dejstva, do katerih pride sama,« piše v obrazložitvi priznanja.
Poštena in utemeljena ostrina
Kot menijo v ZNP, je v Sloveniji malo mislecev, »ki bi bili do slovenskega komunističnega sistema in njegovega jugoslovanskega malika bolj neprizanesljivi od Puharjeve, kar pa spet izraža s pošteno, na suhih podatkih utemeljeno ostrino«.
Preberite še
70 spominov Alenke Puhar
Alenka Puhar: »Hud strah mora vladati nekje v višavah te družbe«
Prvotno besedilo življenja: Knjiga Alenke Puhar je prva pri nas razbila mit o zlatih časih otroštva
Preiskovalno skupino EkstraVisor, ki jo je Televizija Slovenija ustanovila aprila 2016, so v ZNP nagradili za posebne dosežke v novinarstvu. Sestavljajo jo preiskovalci Mateja Cankar, Neža Steiner, Vanja Gligorović, Anže Zabukovšek, novinar Viki Twrdy, vodja skupine pa je Lidija Hren. Po oceni ZNP se je skupina najbolj izkazala z raziskovanjem malverzacij pri projektu Teš 6.
»Njihovo raziskovanje je bilo temeljito in poglobljeno, prikaz ugotovitev pa nazoren. Javnosti so postregli s podatki o ključnih koruptivnih ravnanjih v projektu in njihovimi akterji, o čemer so mediji pred tem le namigovali,« so navedli v ZNP. Ob tem so izrazili skrb, ker ugotovitve skupine niti matična niti druge medijske hiše ne nadgradijo.
Omerzo pa je ZNP nagradilo za posebne dosežke v publicistiki. Kot piše v obrazložitvi, Omerza »sistematično in neprekinjeno raziskuje arhivsko gradivo, sestavlja zgodbo za zgodbo ter Sloveniji nudi vpogled v najbolj krut in nečloveški del polpretekle zgodovine«. Njegov zakaj je po navedbah ZNP razgaljenje preteklega političnega režima, da se ta ne bi več pojavil.
»Ker resnica včasih boli, njegovo raziskovalno in publicistično delo ni povšeči tistim, ki so bili na kakršen koli način vpleteni v dogodke, o katerih piše, zato so mu med drugim poskušali preprečiti dostop do arhivov,« so še spomnili v ZNP.
