O strožjih pogojih napredovanja javna razprava

Zaposleni in Sviz opozarjajo, da bi bilo napredovanje v nazive s predlaganim pravilnikom onemogočeno, ministrstvo trdi drugače in stopa korak nazaj.
Fotografija: O napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive bodo opravili širšo razpravo, potem ko je predlog pravilnika naletel na nasprotovanje. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
O napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive bodo opravili širšo razpravo, potem ko je predlog pravilnika naletel na nasprotovanje. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ministrstvo za izobraževanje je včeraj zaključilo zbiranje pripomb k predlogu sprememb pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. V predlog pravilnika, ki ga morajo sprejeti zaradi napredovanj pomočnic vzgojiteljic v nazive, so vnesli tudi druge spremembe, ki bi otežile napredovanje v nazive. Zaradi precejšnjega nasprotovanja strokovne javnosti bo ministrstvo, kot so odgovorili za Delo, odprlo širšo javno razpravo, v tokratni spremembi pravilnika pa bodo le dopolnitve, ki se nanašajo na napredovanje pomočnic vzgojiteljic.

image_alt
MIZŠ nadaljuje politiko odvračanja ljudi od pedagoškega poklica

Možnosti za pridobivanje točk, ki prinesejo višji naziv zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, je več, večina strokovnih delavcev pa po navedbah ministrstva točke pridobiva na mednarodnih konferencah in s strokovnimi članki. Na ministrstvu so ugotovili, »da so mednarodne konference pogosto organizirane tako, da so izpolnjeni zgolj minimalni pogoji, določeni s pravilnikom, tako v obsegu kot v raznolikosti mednarodne udeležbe. Kot zelo vprašljivo se izpostavlja predvsem kakovost vsebine prispevkov in njihova časovna izvedba, pa tudi ponavljanje istih vsebin pod različnimi naslovi, nerecenziranost prispevkov itd.« Dodali so, da je »vedno bolj problematična tudi kakovost vsebine strokovnih člankov«.

Ministrstvo je tako hotelo spremeniti kriterije; pri mednarodnih konferencah bi zahtevali predstavitev v tujem jeziku in objavo v zborniku v tujem jeziku, namesto strokovnih člankov pa znanstvene. Strokovna javnost je spremembam nasprotovala, zato tega v tokratni spremembi pravilnika ne bo, ostaja le napredovanje pomočnic vzgojiteljic. Kot so na ministrstvu napovedali za Delo, bodo »v prihodnje v sodelovanju s širšo strokovno javnostjo ta vprašanja odprli v širši javni razpravi«.

image_alt
Odprti vrtci in šole s (pre)malo kadra

Kariera

Da je treba celovito spremeniti sistem napredovanja v nazive, meni predsednik zveze ravnateljev Gregor Pečan: »Ministrstvu sem predlagal, naj zadrži ta pravilnik. Opis del in nalog se namreč z nazivom popolnoma nič ne spremeni, samo plača se zviša. Tudi ni nobenega potrjevanja naziva. Učitelj pride do svetnika in potem je tam do upokojitve. Zdaj, ko so mednarodne konference na daljavo, je še lažje.«

Podobno razlaga tudi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj: »Nujno je treba spremeniti karierni razvoj v vzgoji in izobraževanju. Zdaj namreč do zadnjega razreda napredujejo v 20 letih, potem pa naslednjih 20 let nimajo več nobenega izziva. Ravnatelji tudi opažamo, da nekateri napredujejo v nazive, ampak se jim pri delu to ne pozna, zaposleni v strokovnem smislu sploh niso toliko prispevali. Ključno je, da delajo v stroki tudi znanstveno, da se torej podpira raziskovalno pedagoško delo, in podpirati moramo tiste, ki prispevajo več.«

image_alt
Skrajni čas je, da izobraževanje postane prioriteta

Z zaostrovanjem pogojev se strinja tudi predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar: »Veliko svetnikov je lahkotno prišlo do točk. Tisti najboljši morajo imeti izjemne dosežke in zanje bo vedno možnost napredovanja.«

Zlahka?

O hitrem napredovanju odgovarjajo tudi z ministrstva: »Obstajajo primeri, ko strokovni delavci napredujejo v najvišji naziv v manj kot desetih letih, v naziv svetovalec pa v manj kot petih letih.« Dodali so, da je bil pravilnik nazadnje spremenjen pred dvema letoma in da so bili pogoji za pridobitev najvišjega naziva svetnik bistveno olajšani. Po njihovih podatkih je pred uveljavitvijo sprememb pred dvema letoma v naziv svetnik na leto napredovalo 355 zaposlenih, po uveljavitvi sprememb pa v povprečju 1367 zaposlenih.

image_alt
Stroka, otroci in starši za spremembe v šolstvu

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pa opozarja: »Pred dvema letoma smo se dogovorili o naboru točk in vsebini ter vse podpisali. Ne zanikam, da pri pridobivanju točk lahko prihaja do zlorab. Na šolski oblasti je, da to prepreči in onemogoči. A dodatno zaostrovanje ni rešitev, ker onemogoča napredovanje v nazive. Ob tem, da je vladna analiza o kariernem napredovanju pokazala, da je daleč najtežje napredovati prav v vzgoji in izobraževanju!« Po analizi ministrstva za javno upravo ima denimo najvišji naziv kar 54 odstotkov uradnikov državnih organov in občin, učiteljev z najvišjim nazivom pa je bilo decembra 2019 le enajst odstotkov.

Preberite še:

Komentarji: