Od hitrih testov ne moremo pričakovati čudežev
Pozitivne je pri ljudeh, ki nimajo simptomov bolezni, smiselno preverjati še s testi PCR.
Odpri galerijo
Pozitivni na hitrem testu, a brez simptomov bolezni. Test bo treba ponoviti. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Verifikacija hitrih testov dobavitelja Majbert Pharm pri asimptomatskih bolnikih je zaznala njihovo nezanesljivost, zdaj pa se ta vsak teden znova odraža tudi na terenu. Večina na covid-19 pozitivnih šolnikov se je namreč pri ponovljenem testiranju spremenila v neokužene osebe. Je hitre antigenske teste torej smiselno uporabljati pri ljudeh brez znakov bolezni?
Viktorija Tomič, predsednica strokovne skupine, ki je pripravila in še vedno posodablja dokumente, ki so nujni za čim smotrnejšo uporabo hitrih antigenskih testov (HAT), je pojasnila, da so slabši rezultati, ki jih kažejo HAT pri testiranju splošne populacije, četudi gre za ožjo profesionalno skupino učiteljev, pričakovani in so nanje v strokovni skupini opozarjali že pred njihovo uvedbo v diagnostiko. »V populaciji, kjer je prevalenca okužb nizka, postanejo HAT nezanesljivi, saj dajejo pogosteje lažno pozitivne rezultate, zato bi bilo smiselno vse asimptomatske osebe s pozitivnim HAT testirati naslednji dan (če je oseba še vedno asimptomatska) še s PCR, da se okužba potrdi ali ovrže,« je predlagala Tomičeva, tudi vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo na Kliniki Golnik.
Na izkrivljene rezultate lahko poleg omenjenega razloga vplivajo tudi strokovni parametri hitrega testa, način shranjevanja pred uporabo, način uporabe, način izvedbe, izurjenost izvajalcev, je naštela strokovnjakinja. Test je, na primer, lahko lažno pozitiven, ker je prišlo do spremembe PH, je pojasnil Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo.
V ZD Kranj, kjer so v ponedeljek našteli 146 pozitivnih učiteljev in za večino katerih se je pozneje izkazalo, da niso oboleli za covidom-19, so zatrdili, da kot izvajalci testiranja z ničimer niso prispevali k velikemu številu neustreznih rezultatov. Vsa morebitna odstopanja so lahko po njihovem mnenju le predmet zanesljivosti testa.
Iz navedenega sledi, da oseb, ki nimajo simptomov, na hitrem testu pa so pozitivni, ne bi smeli prištevati med okužene, a se dogaja prav to. Posledica tega je, da statistika ne odraža pravilne slike o razširjenosti virusa v državi.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da podatki o okužbah šolnikov (posredujejo jim jih vodstva šol), ki se pozneje izkažejo za negativne, »kvarijo« realno sliko njihove statistike kakšen dan ali dva.
»Sistemske rešitve glede beleženja podatkov bi morale biti sprejete na nacionalni ravni. Potrebujemo algoritme, kako bomo ravnali v primeru, da je hitri test pozitiven in test PCR negativen,« je o tem, zakaj so v statistikah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), na podlagi katerih vlada sprejema ukrepe po regijah, še vedno uvrščeni pozitivni hitri testi, čeprav so bili dodatni testi PCR negativni, na včerajšnji vladni novinarski konferenci pojasnila Neda Hudopisk, predstojnica Območne enote NIJZ Ravne na Koroškem.
Koliko hitrih testov od kupljenih 500.000 ima država še na zalogi, ni znano, razpis za ponovni nakup pa naj bi bil objavljen kmalu. Na kaj bo treba biti pri naslednjem nakupu pozoren, pa pri zadnjem nismo bili, Tomičeva odgovarja: »Vsi HAT (na slovenskem trgu jih je že okoli 50, op. p.) imajo enake pomanjkljivosti, so pa med njimi manjše razlike v osnovnih lastnostih (občutljivost, specifičnost, enostavnost izvedbe, jasnost rezultatov), zaradi česar bi se pri široki uporabi na splošni populaciji pokazale manjše razlike med njimi glede ustreznosti rezultatov, a čudežev pri nobenem HAT ne moremo pričakovati.«
Kot pozitivno lastnost njihove uporabe je poudarila, da pri množičnem testiranju lahko odkrijejo okužene v posameznih »žepkih«, ki bi jih morda drugače zgrešili, ter z njihovo samoizolacijo preprečimo nadaljnje širjenje virusa.
Hkrati pa je opozorila, da moramo vedno imeti v zavesti možnost lažno pozitivnih rezultatov pri osebah brez simptomov in teh rezultatov naj bo čim manj, da ne bomo ustvarili lažnega občutka varnosti po preboleli okužbi pri ljudeh, ki je v resnici sploh niso imeli. Če se želimo zanesti na neko vrednost in biti natančni, potrebujemo teste PCR, so pa ti dražji, zamudnejši in dlje čakamo na odgovor, je na vladni konferenci dodal Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik.
Viktorija Tomič, predsednica strokovne skupine, ki je pripravila in še vedno posodablja dokumente, ki so nujni za čim smotrnejšo uporabo hitrih antigenskih testov (HAT), je pojasnila, da so slabši rezultati, ki jih kažejo HAT pri testiranju splošne populacije, četudi gre za ožjo profesionalno skupino učiteljev, pričakovani in so nanje v strokovni skupini opozarjali že pred njihovo uvedbo v diagnostiko. »V populaciji, kjer je prevalenca okužb nizka, postanejo HAT nezanesljivi, saj dajejo pogosteje lažno pozitivne rezultate, zato bi bilo smiselno vse asimptomatske osebe s pozitivnim HAT testirati naslednji dan (če je oseba še vedno asimptomatska) še s PCR, da se okužba potrdi ali ovrže,« je predlagala Tomičeva, tudi vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo na Kliniki Golnik.
Na izkrivljene rezultate lahko poleg omenjenega razloga vplivajo tudi strokovni parametri hitrega testa, način shranjevanja pred uporabo, način uporabe, način izvedbe, izurjenost izvajalcev, je naštela strokovnjakinja. Test je, na primer, lahko lažno pozitiven, ker je prišlo do spremembe PH, je pojasnil Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo.
V ZD Kranj, kjer so v ponedeljek našteli 146 pozitivnih učiteljev in za večino katerih se je pozneje izkazalo, da niso oboleli za covidom-19, so zatrdili, da kot izvajalci testiranja z ničimer niso prispevali k velikemu številu neustreznih rezultatov. Vsa morebitna odstopanja so lahko po njihovem mnenju le predmet zanesljivosti testa.
Pomanjkljivo beleženje podatkov
Iz navedenega sledi, da oseb, ki nimajo simptomov, na hitrem testu pa so pozitivni, ne bi smeli prištevati med okužene, a se dogaja prav to. Posledica tega je, da statistika ne odraža pravilne slike o razširjenosti virusa v državi.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da podatki o okužbah šolnikov (posredujejo jim jih vodstva šol), ki se pozneje izkažejo za negativne, »kvarijo« realno sliko njihove statistike kakšen dan ali dva.
»Sistemske rešitve glede beleženja podatkov bi morale biti sprejete na nacionalni ravni. Potrebujemo algoritme, kako bomo ravnali v primeru, da je hitri test pozitiven in test PCR negativen,« je o tem, zakaj so v statistikah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), na podlagi katerih vlada sprejema ukrepe po regijah, še vedno uvrščeni pozitivni hitri testi, čeprav so bili dodatni testi PCR negativni, na včerajšnji vladni novinarski konferenci pojasnila Neda Hudopisk, predstojnica Območne enote NIJZ Ravne na Koroškem.
Zamudni, a natančni testi PCR
Koliko hitrih testov od kupljenih 500.000 ima država še na zalogi, ni znano, razpis za ponovni nakup pa naj bi bil objavljen kmalu. Na kaj bo treba biti pri naslednjem nakupu pozoren, pa pri zadnjem nismo bili, Tomičeva odgovarja: »Vsi HAT (na slovenskem trgu jih je že okoli 50, op. p.) imajo enake pomanjkljivosti, so pa med njimi manjše razlike v osnovnih lastnostih (občutljivost, specifičnost, enostavnost izvedbe, jasnost rezultatov), zaradi česar bi se pri široki uporabi na splošni populaciji pokazale manjše razlike med njimi glede ustreznosti rezultatov, a čudežev pri nobenem HAT ne moremo pričakovati.«
Kot pozitivno lastnost njihove uporabe je poudarila, da pri množičnem testiranju lahko odkrijejo okužene v posameznih »žepkih«, ki bi jih morda drugače zgrešili, ter z njihovo samoizolacijo preprečimo nadaljnje širjenje virusa.
Hkrati pa je opozorila, da moramo vedno imeti v zavesti možnost lažno pozitivnih rezultatov pri osebah brez simptomov in teh rezultatov naj bo čim manj, da ne bomo ustvarili lažnega občutka varnosti po preboleli okužbi pri ljudeh, ki je v resnici sploh niso imeli. Če se želimo zanesti na neko vrednost in biti natančni, potrebujemo teste PCR, so pa ti dražji, zamudnejši in dlje čakamo na odgovor, je na vladni konferenci dodal Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik.
Infografika Delo
