Zbogom, Adria!
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o tem, da je Adria je sledila zakonu ponudbe in povpraševanja tam, kjer ji je koristilo.
Odpri galerijo
Začetku stečajnega postopka za letalsko družbo Adria Airways se nista mogla izogniti niti Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš. »Država ostaja brez nacionalnega letalskega prevoznika in svet je naenkrat za nas malo večji. Težje je priti do lokacij, za katere se je v preteklosti zdelo, da niso prav zelo daleč stran. Kot kaže, bo trajalo leto in pol, da bodo drugi letalski prevozniki vpadli v praznino, ki ostaja za Adrio,« je debato začel Žerdin.
»Treba je poloviti bedake, ki niso znali razmišljati ob pravem trenutku. Zakaj? Ker Adria ni samo nacionalni prevoznik, ampak tudi nacionalni simbol. Očitno se ne znamo soočati s podjetniškimi koncepti in s korupcijo. Ne zdi se mi mogoče, da nekega podjetja ne bi bilo možno v toliko letih in s toliko vloženega denarja zmenedžirati do neke minimalne učinkovitosti,« je nadaljeval Markeš.
»Kar se je zgodilo v zadnjih 30 letih in česar na sedežu Adrie niso jemali pretirano resno, je, da so se pojavili nizkocenovniki, ki jih je ogromno in te za 30, 50, 70 evrov pripeljejo na katero koli točko v Evropi s ponudbo, ki je sicer podstandardna, vendar te kot soliden avtobus, ki leti po zraku, pripelje tja, kamor hočeš,« je o povodih za Adriin stečaj razmišljal Žerdin.
Od srede do srede: O stanju socialne oskrbe
Od srede do srede: O izstopu Velike Britanije iz Evropske unije
Od srede do srede: Ob združitvi Prekmurja z matičnim narodom
Kaj se kuha v evropski kadrovski kuhinji?
Markeš pa misel razvijal naprej: »Za tak denar niti ne pričakuješ luksuza. Če pa se pelješ iz slovenske prestolnice št. 1 v slovensko prestolnico št. 2, torej iz Ljubljane v Bruselj, kar se mi je zgodilo, za 860 evrov povratne vozovnice in za to ne dobiš niti sendviča, se pa vprašaš, kaj nekomu ni jasno. In to je Adria nekoč počela. Sledila je zakonu ponudbe in povpraševanja tam, kjer ji je koristilo, tam, kjer ji ni bilo všeč, pa ne. Pri Adrii so pred leti dali delati študijo o tem, kaj pomeni, da ne deliš več sendvičev, ki je stala 80.000 evrov. Kakšna norost.«
Komentatorja v nadaljevanju še o volilnih okrajih, volilnem sistemu in o tem, kaj sploh hočemo.
***
Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje pošljejo na elektronski naslov internet@delo.si. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.
»Treba je poloviti bedake, ki niso znali razmišljati ob pravem trenutku. Zakaj? Ker Adria ni samo nacionalni prevoznik, ampak tudi nacionalni simbol. Očitno se ne znamo soočati s podjetniškimi koncepti in s korupcijo. Ne zdi se mi mogoče, da nekega podjetja ne bi bilo možno v toliko letih in s toliko vloženega denarja zmenedžirati do neke minimalne učinkovitosti,« je nadaljeval Markeš.
»Kar se je zgodilo v zadnjih 30 letih in česar na sedežu Adrie niso jemali pretirano resno, je, da so se pojavili nizkocenovniki, ki jih je ogromno in te za 30, 50, 70 evrov pripeljejo na katero koli točko v Evropi s ponudbo, ki je sicer podstandardna, vendar te kot soliden avtobus, ki leti po zraku, pripelje tja, kamor hočeš,« je o povodih za Adriin stečaj razmišljal Žerdin.
PREBERITE ŠE:
Od srede do srede: O stanju socialne oskrbe
Od srede do srede: O izstopu Velike Britanije iz Evropske unije
Od srede do srede: Ob združitvi Prekmurja z matičnim narodom
Kaj se kuha v evropski kadrovski kuhinji?
Markeš pa misel razvijal naprej: »Za tak denar niti ne pričakuješ luksuza. Če pa se pelješ iz slovenske prestolnice št. 1 v slovensko prestolnico št. 2, torej iz Ljubljane v Bruselj, kar se mi je zgodilo, za 860 evrov povratne vozovnice in za to ne dobiš niti sendviča, se pa vprašaš, kaj nekomu ni jasno. In to je Adria nekoč počela. Sledila je zakonu ponudbe in povpraševanja tam, kjer ji je koristilo, tam, kjer ji ni bilo všeč, pa ne. Pri Adrii so pred leti dali delati študijo o tem, kaj pomeni, da ne deliš več sendvičev, ki je stala 80.000 evrov. Kakšna norost.«
Komentatorja v nadaljevanju še o volilnih okrajih, volilnem sistemu in o tem, kaj sploh hočemo.
***
Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje pošljejo na elektronski naslov internet@delo.si. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.