Odbor za izobraževanje pomotoma za pomoč občinam za vrtce
Z osmimi glasovi za in sedmimi proti je odbor državnega zbora za izobraževanje sprejel sklep, da vladi predlagajo pripravo celovitega paketa ukrepov pomoči slovenskim občinam, zasebnim vrtcem s koncesijo in zasebnim vrtcem, ki izvajajo javno veljavni program, s katerim bi pokrili dvig vseh stroškov dela, ki so nastali po 1. januarju, stroškov hrane in energentov, ter s tem paketom seznani odbor v enem mesecu.
Odbor je problematiko povišanja cen programov vrtcev obravnaval na predlog Nove Slovenije, ki je v zahtevi za sklic nujne seje zapisala, da naj povišanje cen programov vrtcev zaradi dviga stroškov dela nosi vlada in ne občine oziroma starši. Nepričakovano je bil sklep, da naj vlada pripravi paket ukrepov pomoči občinam in zasebnim vrtcem sprejet. Kot so priznali v Gibanju Svoboda, sta se dva njihova poslanca zmotila pri glasovanju, kar je sicer razvidno tudi iz razprave. Drugi sklep, s katerim so hoteli predlagati vladi, da bi reprezentativna združenja občin vključili v vsa pogajanja in dogovore, povezane s spremembo plačnega sistema javnih uslužbencev iz njihove pristojnosti, ni bil sprejet.
Iva Dimic, NSi, je uvodoma pojasnila, da so skoraj vse občine napovedale dvig cen programov vrtcev, in sicer za od 13 do 17 odstotkov. Tako so dvig cen vrtcev napovedale občine Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Kranj … Cene so že dvignili v Celju, Novem mestu, Velenju, je naštevala Dimičeva, ki je dodala, da je za to odgovorna vlada. Po njenih besedah je največja težava dvig minimalne plače in dvig plač pomočnic vzgojiteljic: »Temu ne nasprotujemo, vendarle pa se je vlada teh ukrepov lotila brez premisleka.«
Dimičeva je še poudarila, da bi morala višje stroške dela kriti država iz državnega proračuna, hkrati pa v Novi Sloveniji predlagajo, da bi bilo treba razmisliti, da bi se breme plač javnih uslužbencev v vrtcih v celoti preneslo na državo.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dejal, da ima februarja novo ceno programov v vrtcih 25 občin, 101 občina ima ceno iz leta 2022, 46 ceno iz leta 2021, 13 občin iz leta 2020, 14 občin iz leta 2019, nekatere občine pa cene niso dvignile že več let. Prav dejstvo, da občine niso sproti usklajevale cen programov vrtcev je omenil kot možnost, da smo zdaj priča takemu zvišanju. Dodal je, da je povprečno plačilo staršev 32 odstotkov ekonomske cene, nihče pa ne plačuje več kot 77 odstotkov.
Mojca Pirnat iz ministrstva za finance je opozorila, da je bil lani podpisan dogovor o povprečnini. Občine bodo letos in prihodnje leto dobile 700 evrov povprečnine, kar je več, kot kaže izračun stroškov občin, je pojasnila Pirnatova. Dodala je, da je dogovor vključeval tudi dvig plač pomočnic vzgojiteljic. Poudarila je tudi, da so se 1. februarja dvignili pragovi za socialne transferje, 1. marca bodo višji tudi otroški dodatki, država je izplačala tudi draginjske dodatke.
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je prav tako spomnil na lani sprejeti dogovor za povprečnine: »Takrat je bilo rečeno, da bodo lahko zdaj opravljali zakonsko določene naloge.« Ob tem je še dodal: »Preseneča nas, da so občine ta moment prepoznale za neutemeljen dvig cen oskrbe otrok.« Poudaril je, da so občine že zaprosili za podatke, koliko pomočnic vzgojiteljic dela v njihovih vrtcih in koliko jih imajo. Podatke morajo posredovati občine do petka.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič je bil jasen: »Res smo dobili to zaprosilo ministrstva za javno upravo in podatke boste dobili. Bi jih pa lahko dobili pri kolegu tri stole naprej na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Vse je namreč normirano! Imamo zelo omejene pristojnosti, saj smo zgolj izvajalci oziroma plačniki. Moramo plačati, čeprav nikoli ne sodelujemo pri odločitvah.« Prebilič je dodal, da si prav tega želijo v občinah, da bi namreč lahko sodelovali pri reševanju vprašanj vrtcev. Ni namreč težava le dvig plač, saj se je za 29 odstotkov podražila hrana, energija za 19 odstotkov. Poudaril je, da so tudi med občinami cene programov vrtcev zelo različne. Kdo naj bi vse te višje cene plačal, je Prebilič mnenja, da bi bilo to smiselno porazdeliti med vse.
Da je velika težava, ker jih niso vključili v pogovore ob višanju plač v vrtcih, je ponovil tudi predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Peter Dermol: »Združenja nismo bila vključena v pogovore, nosimo pa občine posledice. Zgodili so se še dodatni ukrepi pri plačah, ki pa niso bili upoštevani v povprečnini. Konkretno v Mestni občini Velenje moramo zaradi teh dvigov zagotoviti 1,3 milijona evrov, ki jih nimamo v proračunu. Primorani bomo zmanjšati investicije.«
Jani Prednik, SD, je dejal, da so v SD 2. februarja že poslali pobudo vladi, da preuči možnost za brezplačne vrtce in da se financiranje predšolske vzgoje prenese z lokalne na državno raven. Da morajo biti vsi vrtci javni in brezplačni, je poudarila tudi Tatjana Greif, Levica: »Dvig povprečnin bi občine lahko porabile za karkoli. Občine naj poskrbijo, da se cene ne dvignejo. V Levici ne pristajamo na izsiljevanje občin in opozicije.«
Franci Kepa, SDS, je menil, da naj breme dviga plač nosi država, Janez Žakelj, NSi, je podal poziv vladi, da če je občina plačnik storitev, naj bo vključena v pogovore. Odzval pa se je tudi na pomislek ministra, da občine niso sproti dvigovale cen: »Lani so bile lokalne volitve. Mislim pa, da neutemeljenih dvigov ni.« Alenka Helbl, SDS, pa je poudarila, da je veliko nelagodje, ker se ni povezovalo, vključevalo, sodelovalo: »Vlada se je prepočasi odzivala na vse pobude za ukrepe glede draginje.«
