Največja reforma sodstva v zadnjih treh desetletjih

Za bolj učinkovito, transparentno in odgovorno delovanje sodnega sistema je vlada sprejela paket štirih sodniških zakonov, kar predstavlja, kot je dejal podpredsednik vlade Matej Arčon, največjo reformo sodstva v zadnjih treh desetletjih. »Cilj je, da bodo sodišča bolj enakomerno obremenjena, da bodo lahko sodniki bolj učinkoviti, ob tem pa si želimo, da bo to vplivalo na zmanjšanje sodniških zaostankov,« je po seji vlade dejal Arčon.

Po besedah pravosodne ministrice Andreje Katič je analiza ministrstva o poslovanju sodišč v obdobju od leta 2014 do 2023 pokazala, da se pravica do učinkovitega sodnega varstva sooča z izzivi, povezanimi s podaljšanjem sodnih postopkov, številom nerešenih zadev in sodnih zaostankov. Vlada je tako sprejela nov zakon o sodnikih in nov zakon o sodiščih, hkrati pa novelirala zakona o sodnem svetu in o državnem tožilstvu.

Vladni predlog postavlja okrožje kot osnovno organizacijsko raven sodišč na prvi stopnji. Okrajna in okrožna sodišča bodo tako povezana, pri čemer po zagotovilih Katičeve posameznih lokacij ne bodo ukinjali. Kot je pojasnila, je za okrajna sodišča značilna velika razdrobljenost, Slovenija pa je med evropskimi državami z največ lokacijami sodišč na 100.000 prebivalcev. Pri tem so na 14 sodiščih funkcijo opravljali le trije sodniki ali manj. Sodniki na različnih koncih Slovenije so neenakomerno obremenjeni, zdaj pa bo predsedniku sodišča dana možnost, da jih bo lahko bolj enakomerno obremenil. Enotni vrsti prvostopenjskih sodišč bo sledil tudi enotni naziv za prvostopenjske sodnike, s čimer bo, kot je dejala ministrica, odpravljena dvotirnost, obremenitev pa bo bolj uravnotežena.

Odgovornosti predsednika sodišča bo dan večji poudarek, njegova ključna naloga pa bo zagotoviti enakomerno obremenitev sodnikov ter pravočasno reševanje zadev. Tako imenovano sodniško normo bodo nadomestili časovni standardi, posega v neodvisno sojenje posameznega sodnika ne bo. Vsaka tri leta bo potekal notranji nadzor. V dveh letih bo treba vzpostaviti nov informacijski sistem za dodeljevanje zadev sodnikom in s tem za zagotavljanje pravice do zakonitega oziroma naravnega sodnika.

Mandat predsednika sodišča se bo po predlogu zakona skrajšal s šestih let na pet, hkrati se mu bo mandat na istem sodišču lahko ponovil le enkrat. Predsednika vrhovnega sodišča bo, kot doslej, imenoval državni zbor, sodnike, ki so že izvoljeni v sodniško funkcijo, pa bo imenoval sodni svet, in ne več državni zbor. Prenova zakona o sodnem svetu gre v smeri zagotavljanja večje transparentnosti delovanja sodnega sveta, ureditev disciplinskih postopkov in disciplinskih organov.

Spremenjena zakonodaja naj bi se začela uporabljati s 1. januarjem 2027.