Omejitev pravice do umetne oploditve za samske ženske je neustavna

Ustavno sodišče je po štirih letih presodilo, da ureditev, po kateri samske ženske in ženske v istospolnih partnerskih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), ni v skladu z ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta, do tedaj pa se sporne določbe še naprej uporabljajo.

Debelost je zelo pomemben dejavnik tveganja za neplodnost

Zahtevo za oceno ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je oktobra 2020 vložila skupina 38 poslank in poslancev, dobro leto kasneje pa še zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, na pobudo samske ženske, po tem, ko je ocenil, da je manj ugodna obravnava neplodnih žensk, ki niso v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, neupravičena.

Poslanci so v svoji zahtevi poudarili, da 55. člen ustave vsakomur priznava pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki ima elemente »pozitivne svoboščine«, torej ravnanja na način, ki ga oseba sama izbere.

Ustavno sodišče ob tem ugotavlja, da uživa zakonodajalec pri urejanju področja OBMP določeno polje proste presoje, ustava pa ne vsebuje pozitivne obveznosti zakonodajalca, da vsakomur omogoči vse medicinsko izvedljive postopke OBMP, torej ne zagotavlja »pravice do otroka«. Vendar pa mora pri zakonskem urejanju spoštovati načelo enakosti in prepoved diskriminacije, varstvo človekovega dostojanstva ter največje koristi otroka.

Obe zahtevi je razumeti, je zapisalo ustavno sodišče, da odpirata vprašanje protiustavne diskriminacije pri dostopu do OBMP treh skupin: samskih žensk brez partnerja ali partnerke, žensk v istospolno zakonski ali zunajzakonski skupnosti in žensk v tako imenovanih neformalnih zvezah. Ne problematizirata pa nedostopnosti OBMP samskemu moškemu ali istospolnemu moškemu paru.

55. člen ustave vsakomur priznava pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki ima elemente »pozitivne svoboščine«, torej ravnanja na način, ki ga oseba sama izbere. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Obstoječa ureditev ureja zdravstvene ukrepe, s katerima se ženski in moškemu pomaga pri spočetju otroka, zakonodajalec pa je izhajal iz koncepta medicinske neplodnosti, ki pa jo je mogoče ugotavljati le pri raznospolnem paru, posledično pa omogoča dostop do določenih postopkov OBMP le heteroseksualnim parom, ki živijo v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Jedro obeh zahtev so očitki o protiustavni diskriminaciji na podlagi osebnih okoliščin - zakonskega stanu in spolne usmerjenosti.

Ustavno sodišče, ki je presojo opravilo ločeno, je pritrdilo neposreden poseg v pravico do nediskriminatorne obravnave. V več preteklih odločbah je ugotovilo, da sta po značilnostih partnerskega razmerja raznospolni in istospolni partnerji v bistveno enakem pravno upoštevanem dejanskem položaju. Lezbični partnerki brez uporabe darovanih semenskih celic ne moreta spočeti otroka, zato medicinske neplodnosti praviloma niti ni mogoče ugotoviti, tako kot je ni mogoče pri samski ženski. Obstajajo primeri, ko je bila neplodnost ali genetska indikacija pri ženski, ki je samska ali živi v lezbični zvezi, medicinsko ugotovljeni. Tako so v bistveno enakem položaju kot ženske, ki živijo v raznospolnih parih, v katerih je medicinska neplodnost potrjena pri enem, drugem ali obeh partnerjih. Niti samska ženska niti ženska v lezbičnem ali v neplodnem raznospolnem paru ne more spočeti otroka po naravni poti.

Poleg tega mora ustavno sodišče pri presoji izhajati iz človekovega dostojanstva kot središčnega načela ustavnega reda. »Zahtevati, da ženska za dostop do OBMP najprej poišče partnerja, osnuje zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost in poskuša doseči zanositev po naravni poti, bi bilo v očitnem nasprotju z njenim dostojanstvom in zasebnostjo,« je zapisalo v odločbi.

Varstvo koristi otroka je sicer ustavno dopusten cilj omejitve človekovih pravic, ki je vsebinsko povezan z ureditvijo postopka OBMP. Ustavno sodišče je navedlo, da so enostarševske družine z otroki tretji najpogostejši tip družine in so po svojih temeljnih značilnostih glede skrbi za otroka primerljive z dvostarševskimi družinami. Prav tako pa, da so istospolne družine po svojih bistvenih značilnostih in z vidika varstva otrokove koristi primerljive s heterospolnimi. 

Ustavno sodišče je odločbo v enem delu sprejelo s petimi glasovi za in enim proti (Marko Šorli), v enem delu pa soglasno s šestimi glasovi za.

Ustavno sodišče, ki je presojo opravilo ločeno, je pritrdilo poseg v pravico do nediskriminatorne obravnave. FOTO: Tomi Lombar/Delo

»Poprava krivic«

Prvi so se na odločbo odzvali v stranki Levica rekoč, da se bo »popravila ena največjih krivic, ki sta jo desničarska politika in rimskokatoliška cerkev v Sloveniji storili ženskam, ki želijo biti matere. Zavajajoč in nelegitimen referendum iz leta 2001 bo ostal le še črna pika za demokracijo v zgodovinskih knjigah.«

Leta 2001 je takratna vlada – premier je bil Janez Drnovšek – sprejela zakon, po katerem bi bile do oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi ženske, ki niso v partnerski zvezi. Odločitvi je nasprotoval med drugim zdravniški lobi, in sicer z argumentom, »da v ginekologiji vedno zdravijo par, in ne posameznika in da stroka ne bo uporabila vsega, kar medicina odkrije«.

Pri Levici so v sporočilu za javnost zapisali, da »sta se s tem pokroviteljstvom slovenska desnica in Rimskokatoliška cerkev spustili v kulturni boj za ustoličenje patriarhalne družine kot edine oblike družine, ki jo zdravstveni sistem lahko podpira. Rezultat je bila zmaga desnice na referendumu z eno najnižjih volilnih udeležb, posledice te čuti marsikatera ženska v Sloveniji že 23 let.«

Oktobra leta 2020 so v Levici s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem s podporo preostalih progresivnih sil državnega zbora vložili zahtevo za presojo ustavnosti. »Danes končno vidimo rezultat svoje zahteve. Progresivni značaj slovenske ustave, ki brani družbene pridobitve pod napadom desnice – pravica do splava, ločitev države od verskih skupnosti, pravica do sindikalnega organiziranja – je tokrat prišel do izraza in zavaroval pravice žensk, ne glede na to, koga ljubijo in na kakšen način,« so sporočili pri stranki.

Matej Tašner Vatovec, poslanec Levice FOTO: Leon Vidic/Delo

Poslanec Matej T. Vatovec je ob sodbi ustavnega sodišča povedal: »Vsaka ženska ima pravico do zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo ne glede na socialni oziroma družbeni status. 23 let čakanja, da se odpravita neustavnost in diskriminacija, je bilo preveč. Marsikatera ženska je v tem času že šla skozi svojo rodno dobo in posledice so v takih primerih nepopravljive. Ni treba čakati še eno leto, da se odpravijo neustavne odločbe. Zato bomo koalicijskim partnerjem predlagali, da se v najkrajšem možnem času sprejme zakonodaja, ki bo samskim ženskam končno omogočila dostop do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.«

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pa je ob novici, da je ureditev neustavna, zapisal, da je to »velika zmaga za enakopravnost, za katero smo si v Levici dolgo prizadevali. Želja po družini in pravica do starševstva ne sme biti omejena z diskriminatorno zakonodajo. Zato je treba to odločbo ustavnega sodišča čimprej uveljaviti.«

Odločitev ustavnega sodišča so pozdravili tudi v Gibanju Svoboda, kjer se bodo nemudoma lotili priprave ustreznih zakonskih rešitev za uresničevanje odločbe in odpravo neustavnih omejitev.

Nad odločitvijo ustavnega sodišča pa so negativno presenečeni v opozicijski NSi. Kot se je izrazila Vida Čadonič Špelič, je ustavno sodišče zanemarilo največjo korist otroka, da ima otrok očeta in mater, in dodala, da se bo v tem primeru »otroke dalo kupiti«, kar ni prav.

Za heteroseksualne pare ureditev zelo prijazna

Ti dve zahtevi nikakor nista prvi na to temo, o katerih je odločalo ustavno sodišče. Leta 2013 se je nanj obrnila posameznica samskega stanu z diagnozo primarne sterilnosti, a njene pobude niso vsebinsko obravnavali, ker naj ne bi »izkazala procesne predpostavke pravnega interesa«. Zaradi te zavrnitve je njeno zahtevo prevzelo 39 poslancev s prvopodpisano Majdo Potrata (SD).

Po prenehanju njihovega mandata je konec leta 2014 sledila nova poslanska zahteva s kar 61 podporniki in prvopodpisano Andrejo Katič (SD), ki jim je ustavno sodišče odgovorilo, da skupina poslancev državnega zbora, katere številčnost presega absolutno večino zakonodajnega telesa, ni upravičena vložiti zahteve za oceno ustavnosti zakona, ki se sprejema z navadno večino. Poenostavljeno povedano, da jih je dovolj, da sami sprejmejo zakonske spremembe.

Za pare ženske in moškega velja ureditev dostopnosti OBMP v Sloveniji za zelo prijazno v primerjavi z drugimi državami, saj imata pravico do največ šest postopkov za prvi porod, za vsak nadaljnji pa največ štiri. Vse krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Leta 2021 je ustavno sodišče odpravilo tudi zgornjo mejo starosti ženske 43 let za upravičenost do postopkov, ki je veljala do tedaj.