Oskrba obale z vodo je resno ogrožena
Iz dveh vagonov tovornega vlaka uhaja kerozin.
Odpri galerijo
Na kraj nesreče je prišlo večje število policistov, gasilcev in delavcev Slovenskih železnic. FOTO: Mavric Pivk
Pri Hrastovljah je ob 14.47 iztirilo šest vagonov tovornega vlaka. »Iz dveh cistern uhaja kerozin. Na kraju dogodka posredujejo gasilci JZ GB Koper,« je sporočil center za obveščanje RS.
»Celotna vlakovna kompozicija prevaža 1,5 milijona litrov kerozina, vsak vagon pa ga vsebuje 50.000 litrov. Uhajanje so gasilci delno omejili. Nevarno je, da gorivo prodre v podtalnico,« je za Delo povedal Mitja Križ, vodja izmene na operativno-komunikacijskem centru.
Kaj je bil vzrok za iztirjenje vagonov pred in v predoru, ni znano. O nezgodi so med drugim obveščeni regijski in občinski štab civilne zaščite, vodarna in Rižanski vodovod.
Kot kaže, pa je močno poškodovana tudi železniška proga, za popravilo katere bo po prvi oceni potrebno več kot mesec dni. Kasneje je direktor SŽ Infrastruktura Matjaž Kranjc za Delo povedal, da je ta ocena pretirana in da bodo posledice nesreče odpravili v treh dneh.
To je edina proga, po kateri vozijo vlaki iz koprskega pristanišča, kar lahko povzroči enormno škodo. Na kraj nesreče je prišlo večje število policistov, gasilcev in delavcev Slovenskih železnic.
»Seveda smo zaskrbljeni in podrobno spremljamo razmere. To smo opozarjali ves čas, ko smo pojasnjevali, zakaj potrebujemo drugi tir,« je dejal Sebastjan Šik, predstavnik Luke Koper.
Luka je trenutno po železnici odrezana od sveta, saj noben vlak ne more v pristanišče, kakor tudi ne iz njega. O morebitni škodi, dokler ne bo znana ocena stanja Slovenskih železnic, za zdaj še ne želijo govoriti. Nekaj tovora bo zagotovo šlo na tovornjake.
Lani je iz Luke Koper peljalo več kot 23.000 vlakov.
Do izlitja kerozina pri Hrastovljah je prišlo približno tri kilometre zračne razdalje do izvira reke Rižane in na približno sto metrov višji nadmorski višini. FOTO: Mavric Pivk
»Celotna vlakovna kompozicija prevaža 1,5 milijona litrov kerozina, vsak vagon pa ga vsebuje 50.000 litrov. Uhajanje so gasilci delno omejili. Nevarno je, da gorivo prodre v podtalnico,« je za Delo povedal Mitja Križ, vodja izmene na operativno-komunikacijskem centru.
Kaj je bil vzrok za iztirjenje vagonov pred in v predoru, ni znano. O nezgodi so med drugim obveščeni regijski in občinski štab civilne zaščite, vodarna in Rižanski vodovod.
Luka Koper je trenutno po železnici odrezana od sveta, saj noben vlak ne more v pristanišče, kakor tudi ne iz njega. FOTO: Mavric Pivk
Kot kaže, pa je močno poškodovana tudi železniška proga, za popravilo katere bo po prvi oceni potrebno več kot mesec dni. Kasneje je direktor SŽ Infrastruktura Matjaž Kranjc za Delo povedal, da je ta ocena pretirana in da bodo posledice nesreče odpravili v treh dneh.
To je edina proga, po kateri vozijo vlaki iz koprskega pristanišča, kar lahko povzroči enormno škodo. Na kraj nesreče je prišlo večje število policistov, gasilcev in delavcev Slovenskih železnic.
»Seveda smo zaskrbljeni in podrobno spremljamo razmere. To smo opozarjali ves čas, ko smo pojasnjevali, zakaj potrebujemo drugi tir,« je dejal Sebastjan Šik, predstavnik Luke Koper.
Kot kaže, je močno poškodovana tudi železniška proga, za popravilo katere bo po prvi oceni potrebno več kot mesec dni. FOTO: Mavric Pivk
Luka je trenutno po železnici odrezana od sveta, saj noben vlak ne more v pristanišče, kakor tudi ne iz njega. O morebitni škodi, dokler ne bo znana ocena stanja Slovenskih železnic, za zdaj še ne želijo govoriti. Nekaj tovora bo zagotovo šlo na tovornjake.
Lani je iz Luke Koper peljalo več kot 23.000 vlakov.
Kaj je bil vzrok za iztirjenje vagonov pred in v predoru, ni znano. FOTO: Mavric Pivk
Ni še jasno, koliko kerozina je iztekloDo izlitja kerozina pri Hrastovljah je prišlo približno tri kilometre zračne razdalje do izvira reke Rižane in na približno sto metrov višji nadmorski višini. Ker se je nesreča zgodila na kraškem območju, kjer nevarne snovi hitro poniknejo in nato prodirajo v smeri izvirov, obstaja velika nevarnost za onesnaženje izvira, ki je najpomembnejši vir pitne vode za Slovensko Istro.
»Iz preteklih sledilnih poskusov vemo, da lahko v vodi topne snovi s tega območja pridejo v Rižano v nekaj urah do nekaj dneh. Seveda pa je to odvisno od hidroloških razmer, ki so trenutno take, da se lahko onesnaženje do prvih padavin zadržuje v zgornjem delu vodonosnika, šele nove padavine pa ga lahko potisnejo proti izviru,« je pojasnila dr. Nataša Ravbar, ki se na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU ukvarja z varovanjem kraških vodnih virov. »Ko pride do onesnaženja, je edina možnost upravljavca vodovoda, da izključi izvir iz vodooskrbe in počaka, da se podzemne vodne poti naravno prečistijo. To pa lahko traja tudi nekaj mesecev,« je povedala.
Podobna nesreča v zaledju Rižane se je zgodila oktobra 1994, ko je v prometni nesreči pri Obrovu (15 km zračne razdalje od izvira) odteklo v kras 16 m3 plinskega olja. Na izviru Rižane so ga po obilnem deževju zaznali čez tri dni, izvir pa je bil takrat iz vodooskrbe izključen tri tedne, je še pojasnila Ravbarjeva. Kakšne utegnejo biti posledice tokratnega izlitja, je prezgodaj ocenjevati, saj še ni jasno, koliko kerozina je izteklo v kraško podzemlje.
Damjan Viršek
»Iz preteklih sledilnih poskusov vemo, da lahko v vodi topne snovi s tega območja pridejo v Rižano v nekaj urah do nekaj dneh. Seveda pa je to odvisno od hidroloških razmer, ki so trenutno take, da se lahko onesnaženje do prvih padavin zadržuje v zgornjem delu vodonosnika, šele nove padavine pa ga lahko potisnejo proti izviru,« je pojasnila dr. Nataša Ravbar, ki se na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU ukvarja z varovanjem kraških vodnih virov. »Ko pride do onesnaženja, je edina možnost upravljavca vodovoda, da izključi izvir iz vodooskrbe in počaka, da se podzemne vodne poti naravno prečistijo. To pa lahko traja tudi nekaj mesecev,« je povedala.
Podobna nesreča v zaledju Rižane se je zgodila oktobra 1994, ko je v prometni nesreči pri Obrovu (15 km zračne razdalje od izvira) odteklo v kras 16 m3 plinskega olja. Na izviru Rižane so ga po obilnem deževju zaznali čez tri dni, izvir pa je bil takrat iz vodooskrbe izključen tri tedne, je še pojasnila Ravbarjeva. Kakšne utegnejo biti posledice tokratnega izlitja, je prezgodaj ocenjevati, saj še ni jasno, koliko kerozina je izteklo v kraško podzemlje.
Damjan Viršek
Na kraj nesreče je prišlo večje število policistov, gasilcev in delavcev Slovenskih železnic. FOTO: Mavric Pivk
Ker se je nesreča zgodila na kraškem območju, kjer nevarne snovi hitro poniknejo in nato prodirajo v smeri izvirov, obstaja velika nevarnost za onesnaženje izvira, ki je najpomembnejši vir pitne vode za Slovensko Istro. FOTO: Zdravko Primoič/FPA
