Stiske se povečujejo, socialni transferji se morajo uskladiti z inflacijo
Boj proti socialnim rezom je povezal devet organizacij, ki so pozvale vlado in državni zbor, naj se rezov vzdržita, saj da bodo najbolj prizadeli družine, šolarje, dijake in študente.
Vlada je namreč prejšnjo sredo kljub draginji sprejela dopolnjen predlog proračuna, v katerem ohranja odločitev, da socialnih prejemkov, kot so otroški dodatki, državne in Zoisove štipendije za dijake in študente, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencije najemnin, subvencije vrtcev in šolskih kosil, ne bo uskladila z inflacijo, čeprav tako določa zakon.
»Draginja v Sloveniji je visoka. Trenutno je inflacija višja v le dveh državah območja z evrom, to sta Hrvaška in Slovaška. Najbolj so se podražile prav osnovne surovine: hrana, pijača in energenti,« so opozorili na skupni novinarski konferenci Inštituta 8. marec, Rdečega križa Slovenije – OZ Ljubljana, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, konfederacije sindikatov Pergam, Sindikata Mladi plus, Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, Študentske Iskre, Delavske svetovalnice, Visokošolskega sindikata Slovenije in Kraljev ulice.
»Zaradi vse višjih cen se stiske ljudi še povečujejo. To pravijo tudi številne humanitarne organizacije. Zakonska obveza je, da se socialni transferji uskladijo in glede na trenutno stanje je nujno, da se to tudi res zgodi,« je poudarila Maja Koražija z Inštituta 8. marec.
Tudi v konfederaciji sindikatov Pergam so zaskrbljeni nad varčevalnimi ukrepi v času tako visoke inflacije. Zakon o izvrševanju proračuna po njihovem »dejansko v več točkah predstavlja pravno podlago za varčevalne ukrepe, ki bodo prizadeli razpoložljivi dohodek posameznikov in gospodinjstev, kar ni sprejemljivo v času inflacije, ki primerjalno z drugimi državami EU vztraja na visoki ravni«.
Kaj, če politika vztraja pri svoji odločitvi?
Po zadnjih podatkih Statističnega urada je v Sloveniji leta 2022 pod pragom tveganja revščine živelo 251.000 ljudi. A to je le statistični podatek, opozarjajo. Tistih, ki se z revščino spoprijemajo, je v resnici bistveno več.
Rdeči križ Slovenije – OZ Ljubljana je kritičen do vladne odločitve, ker »postavlja ravno najranljivejše skupine naše družbe v še težji položaj, poglablja revščino in onemogoča ohranjanje dostojnega življenja za vse državljanke in državljane«. Zato pozivajo »k premisleku in k iskanju trajnostnih rešitev za izboljšanje socialne varnosti« ljudi.
Gorazd Kovačič iz Visokošolskega sindikata Slovenije je povedal, da »vse vlade najpogosteje varčujejo prav pri najrevnejših«, ki vse dni delajo za preživetje in se nimajo niti časa upreti: »Danes smo tu, ker smo njihov glas mi.«
Posameznikom in družinam, ki morajo gledati na vsak evro, da se jim računica ob koncu meseca izide, takšni rezi v socialne pravice močno otežujejo shajanje. David Švarc iz Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije je prepričan, da se je treba upreti povečevanju privilegijev za najbogatejše in zaostrovanju življenjskih pogojev za najšibkejše.
Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov je dodal, da »poseg in zamrznitev socialnih transferjev pomeni tudi poseg v življenja otrok«: Ob višjih cenah hrane, energentov, ogrevanja, vrtcev, šolske malice to pomeni, da se je kvaliteta življenja otrok zmanjšala, povečala se je pa revščina.«
Tudi pri Kraljih ulice se sprašujejo, kako bodo ljudje živeli, »če se ob brutalni inflaciji ne bodo prilagajali socialni transferji«.
Rezanje socialnih transferjev tudi za Gorana Lukiča iz Delavske svetovalnice »ne samo da ni pravično, ampak tudi ni kredibilno glede na to, da imamo vlado, ki nima težav z visokocenovnimi potovanji v tujino in najemanjem lepih mercedesov«.
Draginja močno prizadela dijake in študente
Če socialni transferji z inflacijo ne bodo usklajeni, bo državna štipendija dijaka iz najnižjega dohodkovnega razreda, ki trenutno prejema 129,44 evra, vsak mesec za 9,45 evra nižja, opozarja Inštitut 8. marec, državna štipendija študenta v najnižjem dohodkovnem razredu, ki trenutno prejema 258,87 evra, pa se bo realno znižala za 18,90 evra.
Jernej Kastelic je v imenu sindikata Mladi plus obsodil reze v socialne transferje, rekoč: »Predstavljamo dijake, študente, mlade delavke in delavce, mlade brezposelne. To so skupine, ki jih bodo socialni rezi najbolj prizadeli.« Poslanke in poslance je pozval, naj si premislijo in se postavijo na stran delovnih ljudi.
