Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Otroci potrebujejo strokovno pomoč, ne barvnih očal

Irlen klinika si prizadeva priti v vsako osnovno šolo, strokovnjaki v svetu in pri nas pa opozarjajo, da ta pomoč nima znanstvene podlage.
Že okoli šest tisoč otrokom z učnimi težavami v Sloveniji je Irlen klinika – Inštitut za skotopični sindrom predpisala barvne folije. Fotografija je simbolična. Foto Jure Eržen
Že okoli šest tisoč otrokom z učnimi težavami v Sloveniji je Irlen klinika – Inštitut za skotopični sindrom predpisala barvne folije. Fotografija je simbolična. Foto Jure Eržen
20. 10. 2021 | 09:15
20. 10. 2021 | 10:09
9:25

Že okoli šest tisoč otrokom z učnimi težavami v Sloveniji je Irlen klinika – Inštitut za skotopični sindrom predpisala barvne folije, okoli 1700 ljudi pri nas pa uporablja tudi očala z barvnimi filtri, za kar je treba odšteti okoli 500 evrov. Ali gre za zavajanje, ki otroke in njihove starše odvrača od učinkovitih načinov pomoči in zdravljenja pri okulistih, nevrologih, psihiatrih in psihologih? Medtem ko si Irlen klinika v Sloveniji prizadeva priti v vsako osnovno šolo, strokovnjaki v svetu in pri nas opozarjajo, da ta pomoč nima znanstvene podlage.

Kaj sploh je skotopični sindrom?

Na spletni strani Irlen klinike preberemo, da je skotopični sindrom motnja vizualnega procesiranja informacij z vrsto simptomov, ki so pri vsaki osebi individualni. Med najpogostejšimi so občutljivost na svetlobo, težave pri branju in pisanju črnega besedila na belem papirju, težave s pozornostjo in koncentracijo, naprezanje in utrujenost, glavoboli in migrene, popačenje besedila in predmetov v prostoru, zavedanje globine, zaradi tega slabo zaznavanje svojega telesa in prostora, težave s stopnicami, tekočimi stopnicami ali pri lovljenju žoge.

Iz Kalifornije v Slovenijo

»Vse je odvisno od svetlobe. Močna svetloba ali fluorescentna svetloba, v obeh primerih ima oseba več težav,« je opisala težavo Polona Kelava, doktorica pedagoških znanosti, direktorica Irlen klinike Slovenija – Inštituta za skotopični sindrom, kjer ta sindrom diagnosticirajo. »Irlen klinika ima štiri diagnostičarke na kliniki in med 60 in 80 presojevalcev, ki delujejo v osnovnih šolah po Sloveniji in po drugih inštitucijah. Posebno pomembno je delovati v šolah, saj imajo mnogi učenci učne težave, a ne vedo, kaj se jim dogaja. Z metodo irlen pogosto rešujemo učne težave otrok,« je povedala sogovornica.

Natančnih podatkov ni, a po oceni sogovornice je skotopični sindrom diagnosticiran pri od 5000 do 6000 učencih in učenkah v Sloveniji; večini so predpisali barvne folije, skozi katere berejo, okoli 1700 osebam v Sloveniji pa so predpisali tudi očala z individualiziranimi barvnimi plastičnimi filtri. Oboje prihaja iz Kalifornije, kjer izdelujejo folije in plastična barvna stekla za očala v neomejenem številu odtenkov.

Do barvnih filtrov za 500 evrov

Potrebe so velike, pravi, zato imajo tudi kar dolge čakalne dobe. Obravnava je sestavljena iz osnovnega testiranja pri presojevalcu – na to je treba čakati dva do tri tedne –, če ugotovijo srednjo ali težjo obliko skotopičnega sindroma, usmerijo otroka še na diagnostiko na Irlen kliniko v Ljubljano, za kar je treba čakati tri do štiri mesece. Cena testiranja je 50 evrov na uro, pri čemer traja osnovno testiranje od ure in pol do dveh ur in pol. Če se starši odločijo za klinično obravnavo, je treba priti na kliniko večkrat. Skupaj z individualno obarvanimi filtri za očala stane ta obravnava 440 evrov. Kako barvni filtri pomagajo?

»Če so se prej otroku črke premikale ali meglile, se jim več ne premikajo in ne meglijo, in tako je branje lažje,« je pojasnila sogovornica. Irlen klinika med drugim svetuje, da naj učitelji kopirajo teste za otroke s skotopičnim sindromom na barvne liste. Kot je povedala, mednarodne študije ugotavljajo, da je skotopični sindrom prisoten v splošni populaciji pri 15 odstotkih, pri otrocih z učnimi težavami pa kar pri 46 odstotkih. Zato meni, da bi morali delovati širše kot zdaj. »Presojevalci delujejo samostojno znotraj šol ali kot s. p. Dolgoročni cilj Irlen klinike je, da da bi vsaj vsaka osnovna šola imela svojega presojevalca,« je povedala Polona Kelava.

Ali barve pomagajo?

Sindrom irlen, po slovensko skotopični sindrom, pri Svetovni zdravstveni organizaciji ni prepoznan kot diagnoza niti ni zajet v nobeni drugi mednarodni klasifikaciji bolezni. Zaradi razširjenosti dejavnosti po 44 državah je bilo v svetu izvedenih več študij in objavljenih več preglednih člankov na to temo, v katerih znanstveniki niso mogli potrditi obstoja sindroma niti pozitivnih učinkov barvnih filtrov na bralne sposobnosti. Ugotavljajo, da so ugodni učinki, o katerih poročajo diagnosticirane osebe, zaradi placeba. Placebo je snov ali poseg, za katerega je prejemnik prepričan, da bo nanj učinkoval blagodejno, čeprav nima dejanskega kemičnega ali mehaničnega vpliva. Ker stanejo osnovno testiranje po metodi irlen, nato pa še diagnosticiranje in očala starše skupaj okoli 500 evrov, je to precej velik strošek za placebo učinek. Medicinska stroka pa opozarja tudi, da obravnava po metodi irlen otrokom lahko naredi škodo, saj imajo morda resne zdravstvene težave, a se jih ne pošlje k zdravnikom, ker jim diagnosticirajo sindrom irlen.

Škoda za otroke

»Otrokom, ki imajo težave s pozornostjo, koncentracijo, z branjem in učenjem, se dela velika škoda. Izkaže se, da otroci, ki pridejo k nam na očesno kliniko z barvnimi folijami ali očali z barvnimi filtri, nimajo dobro določene dioptrije. Nimajo določene osnovne korekcije vida, namesto tega pa jim na lažni, z znanostjo nepodprti način dajejo drage barvne filtre,« je povedala zdravnica, vodja otroškega oddelka doc. dr. Manca Tekavčič Pompe z Okulistične klinike UKC Ljubljana. Z vprašanjem metode irlen se je ukvarjal tudi razširjeni strokovni kolegij (RSK) za oftalmologijo, ko ga je vodil prof. dr. Marko Hawlina. Na RSK se je obrnil ZZZS (zdravstvena blagajna) za mnenje o povračilu stroškov za barvne filtre. RSK je metodo kot neznanstveno zavrnil, ministrstvo za zdravje pa obvestil o »zavajajoči dejavnosti tako imenovane Irlen klinike«.

Zavajanje

Tudi na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana opozarjajo, da ni znanstvenih dokazov za učinkovanje metode irlen in na škodo, ki se povzroča otrokom. Ker jih starši »zdravijo« po metodi irlen, ne pridejo pravočasno do znanstveno utemeljene strokovne pomoči. »Otroci, ki imajo pogosto disleksijo ali kakšno drugo motnjo, ostanejo neprepoznani in so deležni učinkovite pomoči šele kasneje. Ti otroci potrebujejo kakovostno psihiatrično, psihološko ali nevrološko obravnavo, v kateri se ugotovi, kakšne so njihove motnje. Te motnje odpravljamo po znanstveno dokazanih, empirično podprtih metodah, ki otrokom zares pomagajo,« je povedal doktor psihologije David Gosar, klinični psiholog s Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike, ki se ukvarja s težavami otrok, kakršne opisuje Irlen klinika, proučil pa je tudi metodo irlen.

»Barvne folije so zavajanje, s katerim otroci izgubijo dragoceni čas, ko bi jim na znanosti temelječa stroka lahko pomagala, družine pa so finančno oškodovane. Škoda je nepopravljiva. Če otrok ni pravi čas deležen ustrezne pomoči, bo vse bolj zaostajal za vrstniki,« je dejal sogovorec, ki poudarja, da je izjemno pomembno dodatno izobraziti šolske svetovalne službe, da bodo učence in učenke s težavami poslali na prave naslove. Pomembno je tudi, da bi morala biti dostopnost strokovne pomoči za te otroke v Sloveniji boljša, poudarja.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine