CNVOS po Štefanecovem pismu: Upamo, da bo zadnjih šest neslavnih let KPK čim prej pozabljenih

Predsednik republike bo na položaj predsednika KPK predlagal Roberta Šumija, ki je vodja Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji.
Fotografija: Generalna sekretarka urada predsednika republika bo s pojasnili v zvezi z verodostojnostjo samega postopka izbire Štefaneca seznanila v petek. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Generalna sekretarka urada predsednika republika bo s pojasnili v zvezi z verodostojnostjo samega postopka izbire Štefaneca seznanila v petek. FOTO: Jure Eržen/Delo

Predsednik republike Borut Pahor se je odločil, da bo na položaj predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) imenoval Roberta Šumija. Še pred dokončno odločitvijo in podpisom ukaza o imenovanju se bo Šumi predstavil javnosti, so za sporočili iz kabineta predsednika republike.

Kot so sporočili, se je Pahor za imenovanje Šumija odločil v sredo, o svoji odločitvi pa ga je obvestil še isti dan. Pred odločitvijo se je sicer Pahor na podlagi pridobljenih mnenj in pojasnil prepričal tudi o verodostojnosti samega postopka izbire, s pojasnili o tem pa bo generalna sekretarka urada predsednika v petek seznanila zdajšnjega predsednika KPK Borisa Štefaneca, so zapisali v uradu predsednika republike.

Štefanec je namreč na Pahorja sredi januarja naslovil pismo, v katerem je izrazil dvom o tem, da je postopek izbire najprimernejših kandidatov za predsednika KPK pred izbirno komisijo potekal v skladu z najvišjimi standardi objektivnosti in preglednosti, in dvom o tem, da so bili vsi kandidati v postopku obravnavani enakopravno. Ker, kot navaja, odgovora od Pahorja ni dobil, je pismo danes javno objavil.


Štefanec podvomil v neodvisno odločanje dveh članov komisije


V pismu je podvomil v neodvisno odločanje dveh članov izbirne komisije - Janeza Stareta, ki je komisijo vodil, in Erika Breclja. Opozoril je, da je KPK leta 2015 objavila podatke o izplačilih honorarjev preko avtorskih in podjemnih pogodb v javnem sektorju fizičnim osebam, Stare pa je bil kot izredni profesor in pozneje dekan fakultete za upravo s prejetimi 297.000 evri na visokem, 12. mestu. Podatki s seznama so bili povzeti v številnih medijih, zato so imele osebe, ki so se znašle na njem, do objave izrazito negativno mnenje, navaja Štefanec.

Brecelj pa je po navedbah Štefaneca v zadnjih letih večkrat javno negativno govoril o KPK ter tudi zoper njega kot predsednika KPK. To pomeni, »da je imel ob imenovanju v izbirno komisijo že vnaprej jasno oblikovalno in večkrat (tudi javno) izraženo negativno mnenje tako o sami instituciji kot tudi o meni kot kandidatu za njenega predsednika«, je zapisal Štefanec. Slednji zato meni, da bi se morala tako Brecelj kot Stare izločiti iz postopka izbire najprimernejših kandidatov za predsednika KPK.

Predsednik republike Borut Pahor. FOTO: Leon Vidic/Delo
Predsednik republike Borut Pahor. FOTO: Leon Vidic/Delo


V pismu Pahorju Štefanec še navaja, da je bilo v pozivu za zbiranje kandidatur za predsednika KPK jasno zapisano, da morajo kandidati kandidaturi predložiti dokazila, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje vseh pogojev, kot tudi, da se bodo kot pravočasno vložene štele kandidature, ki bodo skupaj z vsemi zahtevanimi dokazili prispele na urad predsednika republike do postavljenega roka. »Iz zapisnikov sej in poročila o delu izbirne komisije, objavljenih na vaši spletni strani, pa je razvidno, da nekateri kandidati, tudi taki, ki jih je izbirna komisija ocenila kot primerne, v roku niso predložili vseh zahtevanih dokazil,« v pismu Pahorju navaja predsednik KPK.

Kot rečeno, bo generalna sekretarka urada predsednika republika s pojasnili v zvezi z verodostojnostjo samega postopka izbire Štefaneca seznanila v petek.


CNVOS Štefanecu: Kandidat očitno ne razume pravilno koncepta konflikta interesov


V Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) zavračajo očitke odhajajočega predsednika KPK Borisa Štefaneca glede domnevnega konflikta interesov pri izbiri bodočega predsednika KPK. Kot so zapisali, upajo, da bo »zadnjih šest zelo neslavnih in nesrečnih let KPK« z iztekom Štefanečevega mandata čim prej pozabljenih. »Kandidat očitno ne razume pravilno koncepta konflikta interesov,« ocenjujejo v CNVOS. »Vsakomur, ki vsaj količkaj spremlja delo KPK in prizadevanja dr. Breclja na tem področju, je namreč jasno, da so razlogi za njegovo kritiko vsebinski in strokovni, ne pa osebni,« so zapisali.

Kot ugotavljajo, problem ni v tem, da bi bil Brecelj v konfliktu interesov, temveč da Štefanec »nepristranskost oziroma odsotnost konflikta interesov narobe enači z odsotnostjo strokovnega mnenja ali stališča«. »Po tej logiki bi bil v konfliktu interesov tudi vsak, ki bi o komisiji ali njemu kot predsedniku imel in/ali javno izrazil pozitivno mnenje. V izbirni komisiji bi posledično lahko sodelovale samo osebe, ki o delovanju KPK ne bi ničesar vedele,« so opozorili v CNVOS.

Ob tem so okrcali Štefaneca, ki je osebno pismo, spisano kot kandidat za predsednika KPK, predsedniku Pahorju poslal v imenu KPK, na papirju z glavo KPK, danes pa je bil še uradno objavljen na spletnih straneh KPK. »Takšno ravnanje je vsaj neprimerno,« so še zapisali v CNVOS, kjer ob tem ugotavljajo, da se Štefanečev mandat na srečo izteka. »Upamo, da bo zadnjih šest zelo neslavnih in nesrečnih let slovenske komisije za preprečevanje korupcije s tem čim prej pozabljenih,« so še pristavili.

Predsednik republike Borut Pahor. FOTO: Leon Vidic/Delo
Predsednik republike Borut Pahor. FOTO: Leon Vidic/Delo


Mednarodni strokovnjak evropskih institucij


Pahor je poziv za novega predsednika KPK objavil sredi novembra, saj Štefanecu marca poteče mandat. Na razpis se je prijavilo devet kandidatov: Štefanec, njegov namestnik Uroš Novak, svetovalka predsednika vrhovnega sodišča Tina Brecelj, načelnik upravne enote Ribnica Primož Bučan, novinar Rajko Gerič, upokojenec Jožef Majer, strokovni vodja Avto šole Lisjak Rajko Marković, višji sekretar službe vlade za zakonodajo in predavatelj Janez Pogorelec ter vodja centra za raziskovanje in socialne veščine na policijski akademiji in docent na mariborski univerzi Šumi.

Kot najprimernejše kandidate za imenovanje je izbirna komisija Pahorju 9. januarja predlagala Brecljevo, Novaka, Pogorelca in Šumija.

V svoji kandidaturi za predsednika KPK je 45-letni Šumi zapisal, da se že približno 15 let ukvarja s strateškim in operativnim načrtovanjem, vodenjem in izvajanjem različnih aktivnosti na področju krepitve organizacijske in osebnostne integritete ter s preprečevanjem korupcije in drugih oblik neetičnosti.

Med letoma 2008 in 2010 je vodil delovno skupino za krepitev integritete policistov na ravni celotne policije, od leta 2011 je predsednik odbora za integriteto in etiko v policiji, ki deluje kot posvetovalno telo generalnega direktorja policije. Od leta 2014 vodi center za raziskovanje in socialne veščine v policiji, od lani pa v imenu ministrstva za javno upravo izvaja usposabljanja za različne kategorije javnih uslužbencev s področij krepitve integritete, prepoznavanja in preprečevanja korupcijskih tveganj, nasprotja interesov in drugih neetičnih ravnanj.

Šumi je od leta 2010 aktiven tudi kot mednarodni strokovnjak v okviru različnih evropskih institucij. Poleg tega je od lani docent na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.

Komentarji: