Pegaz: Ga imamo v Sloveniji ali ne?
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o izraelski programski opremi pegaz, ki omogoča vohunjenje.
Odpri galerijo
Ali Žerdin in Janez Markeš trdita, da gre pri pegazu za mega odkritje, ki je dvignilo na noge ves svet. Foto: Leon Vidic/Delo
»Ugiba se, ali je vohunska programska oprema prišla tudi do Slovenije,« je opozoril Ali Žerdin in nadaljeval, da smo zaenkrat priča odločnim demantijem. Je pa po njegovem zanimiv 'čivk' državnega sekretarja za državno varnost Žana Mahniča z naslednjo vsebino: »Vsi ga obsojajo, vendar si ga vsi želijo imeti«.
Janez Markeš je povedal, da je zaradi pegaza na nogah ves zahodni svet in ves t. i. svobodni tisk. »To je bilo mega odkritje,« je opozoril in navedel, da je posledica daljših raziskav in ne kakšnih ugibanj. »Vtis je, da se o teh stvareh že dalj časa ve, zdaj pa je prišel trenutek, da se jih da na svetlo,« meni. Po njegovem je zadeva pristala na grbi malopridnih in problematičnih voditeljev, med njimi tudi na Orbanu.
»Novica je tudi to, da so neposredno prisluškovali Macronu, Michelu ... « je povedal Markeš in se vprašal, zakaj so tako pogumno plapolale izraelske zastave na slovenskem vladnem poslopju in kaj je premier Janša pred časom delal v Izraelu, ko se je sestal z vodstvom podjetja, ki to opremo proizvaja. »Gre za zelo podle stvari,« je prepričan Markeš.
Ali Žerdin je spomnil na leto 1998, morda 1997, ko je izbruhnila afera 'izraelsko-slovenski varnostni sporazum', ki je urejal način varovanja državnih skrivnosti, ki nastajajo v odnosih med državama. »Kar je bilo pri tem sporazumu posebej zanimivo, je bilo, da je bil tudi sam sporazum zaupne narave,« je opozoril Žerdin in dodal, da to pomeni, da je režim varovanja različnih skrivnosti med državama pravno reguliran in tudi če bi obstajali dokazi, da je programska oprema v Sloveniji, bi bila vlada - tako Žerdin, po sporazumu dolžna zanikati in varovati poslovne, varnostne in vojaške skrivnosti med obema državama.
»Očitno se bomo morali vrniti k nekemu aforizmu, ki ga je pred dobrimi tremi desetletji recikliral Slavoj Žižek. Mislim, da gre v originalu za aforizem Josipa Brockega. Gre pa takole: 'Seveda sem paranoik, saj nisem nor',« je rekel Žerdin in dodal, da bo treba te napravice, ki omogočajo vohunjenje za ljudmi, uporabljati bolj zadržano kot do zdaj.
»Ali pa kot preprosto nekaj samoumevnega,« je nadaljeval Markeš in dodal, da si ne dela iluzij, da ni nadzorovan. »Pa še to. Če nas zdaj nadzorujejo neke abstraktne, globalne sile, se to manj zlovešče sliši, kot če bi me nadzorovala recimo SDS ali pa Janša. Govorim o hipotetičnem nadzoru kakršne koli oblike. To so metode, ki so jih včasih imenovali za 'udbovske,« je opozoril Markeš.
Ali Žerdin je spomnil, da se je v 'udbaških časih' spodobilo prisluškovati sovražniku. »Če to prevedemo v sodobni jezik, to pomeni, da so novinarji sovražniki,« se je vprašal Žerdin. Markeš je prepričan, da so novinarji postavljeni v vlogo abstraktnega Žida iz tridesetih. »V bistvu je kužni subjekt. In toliko bolj bi pričakoval, da bo Izrael, ki ima zgodovinsko izkušnjo pri tem, ne sodeloval oziroma to preprečeval. Je pa motor tega s svojimi programskimi mahinacijami,« je še kritičen Markeš, ki se sprašuje, kako se bodo na vse to odzvale Združene države Amerike.
Janez Markeš je povedal, da je zaradi pegaza na nogah ves zahodni svet in ves t. i. svobodni tisk. »To je bilo mega odkritje,« je opozoril in navedel, da je posledica daljših raziskav in ne kakšnih ugibanj. »Vtis je, da se o teh stvareh že dalj časa ve, zdaj pa je prišel trenutek, da se jih da na svetlo,« meni. Po njegovem je zadeva pristala na grbi malopridnih in problematičnih voditeljev, med njimi tudi na Orbanu.
»Novica je tudi to, da so neposredno prisluškovali Macronu, Michelu ... « je povedal Markeš in se vprašal, zakaj so tako pogumno plapolale izraelske zastave na slovenskem vladnem poslopju in kaj je premier Janša pred časom delal v Izraelu, ko se je sestal z vodstvom podjetja, ki to opremo proizvaja. »Gre za zelo podle stvari,« je prepričan Markeš.
Ali Žerdin je spomnil na leto 1998, morda 1997, ko je izbruhnila afera 'izraelsko-slovenski varnostni sporazum', ki je urejal način varovanja državnih skrivnosti, ki nastajajo v odnosih med državama. »Kar je bilo pri tem sporazumu posebej zanimivo, je bilo, da je bil tudi sam sporazum zaupne narave,« je opozoril Žerdin in dodal, da to pomeni, da je režim varovanja različnih skrivnosti med državama pravno reguliran in tudi če bi obstajali dokazi, da je programska oprema v Sloveniji, bi bila vlada - tako Žerdin, po sporazumu dolžna zanikati in varovati poslovne, varnostne in vojaške skrivnosti med obema državama.
Udbovske metode nadzora
»Očitno se bomo morali vrniti k nekemu aforizmu, ki ga je pred dobrimi tremi desetletji recikliral Slavoj Žižek. Mislim, da gre v originalu za aforizem Josipa Brockega. Gre pa takole: 'Seveda sem paranoik, saj nisem nor',« je rekel Žerdin in dodal, da bo treba te napravice, ki omogočajo vohunjenje za ljudmi, uporabljati bolj zadržano kot do zdaj.
»Ali pa kot preprosto nekaj samoumevnega,« je nadaljeval Markeš in dodal, da si ne dela iluzij, da ni nadzorovan. »Pa še to. Če nas zdaj nadzorujejo neke abstraktne, globalne sile, se to manj zlovešče sliši, kot če bi me nadzorovala recimo SDS ali pa Janša. Govorim o hipotetičnem nadzoru kakršne koli oblike. To so metode, ki so jih včasih imenovali za 'udbovske,« je opozoril Markeš.
Ali Žerdin je spomnil, da se je v 'udbaških časih' spodobilo prisluškovati sovražniku. »Če to prevedemo v sodobni jezik, to pomeni, da so novinarji sovražniki,« se je vprašal Žerdin. Markeš je prepričan, da so novinarji postavljeni v vlogo abstraktnega Žida iz tridesetih. »V bistvu je kužni subjekt. In toliko bolj bi pričakoval, da bo Izrael, ki ima zgodovinsko izkušnjo pri tem, ne sodeloval oziroma to preprečeval. Je pa motor tega s svojimi programskimi mahinacijami,« je še kritičen Markeš, ki se sprašuje, kako se bodo na vse to odzvale Združene države Amerike.
