Marjan Divjak odgovarja Jožetu Lenartu iz LMŠ
Poročali smo, da je mandatno-volilna komisija DZ na četrtkovi seji podprla Marjana Divjaka kot kandidata za viceguvernerja Banke Slovenije. Njegovemu imenovanju je med drugimi nasprotoval Jože Lenart (LMŠ), in sicer zaradi Divjakove vloge v postopkih prodaje Nove KBM.
V skladu s proceduro je državnemu zboru imenovanje Divjaka za viceguvernerja predlagal predsednik republike Borut Pahor, potem ko je po posvetovanjih s poslanskimi skupinami presodil, da bi na glasovanju utegnil dobiti zadostno podporo.
Pahor je poziv za mesto viceguvernerja objavil oktobra lani, ker Primožu Dolencu 5. aprila poteče mandat. Na poziv je prispelo pet predlogov kandidatur; poleg Divjaka so se prijavili še Branko Babič, Miha Mihič in Sibil Svilan, znova se je prijavil tudi Dolenc.
Na seji mandatno-volilne komisije je bila poslanska razprava o kandidatu zelo skopa, oglasil se je le Lenart, ki je pojasnil, da v LMŠ kandidatu, kljub njegovemu nespornemu strokovnemu znanju, nasprotujejo.
»Vedeti moramo, da je imel kandidat pomembno vlogo pri prodaji Nove KBM v ekipi takratne vlade Janeza Janše,« je dejal Lenart. Delničarji so v tem postopku izgubili 870 milijonov evrov premoženja. Zdaj je Nova KBM v postopku prodaje madžarski OTP Bank, za kar mora zeleno luč prižgati Evropska centralna banka (ECB). Banka Slovenije ima pri pripravi dokumentacije za to odločitev ključno vlogo, je med drugim navedel Lenart.
Komisija je sicer Divjaka podprla z desetimi glasovi za in štirimi proti. Mandatno-volilna komisija ga bo tako državnemu zboru predlagala v imenovanje.
Za njegovo imenovanje je potrebnih vsaj 46 glasov, DZ pa bo o kandidatu glasoval najpozneje v 30 dneh po prejemu predloga. V svetu Banke Slovenije so poleg Dolenca še guverner Boštjan Vasle in viceguvernerji Irena Vodopivec Jean, Jožef Bradeško in Tina Žumer.
Mandatno-volilna komisija je odločala tudi o kandidatu za člana državne revizijske komisije. Poslanci so izbirali med štirimi kandidati, pri čemer je največ glasov, in sicer deset, prejela Mateja Škabar. Komisija bo tako državnemu zboru predlagala, da za dobo osmih let v državno revizijsko komisijo imenuje Škabarjevo.
Ta je sicer že bila članica državne revizijske komisije, in sicer od novembra 2013, osemletni mandat ji je potekel decembra lani.
Državno revizijsko komisijo sicer sestavljajo predsednik in šest članov. Predsednik komisije je Samo Červek, člani pa še Marko Medved, Tadeja Pušnar, Gregor Šebenik, Nina Velkavrh, Andraž Žvan in Aleksander Petrovčič. Novega člana bodo v komisijo imenovali, ker se 30. aprila enemu izteče mandat.
Odziv Marjana Divjaka na očitke glede privatizacije Nove KBM
»Trditve poslanca LMŠ Jožeta Lenarta, da sem imel v ekipi takratne vlade Janeza Janše pri privatizaciji Nove KBM pomembno vlogo in da so delničarji v tem postopku izgubili 870 milijonov evrov, so v članku sicer ustrezno povzete, vendar so neresnične,« začenja svoj odziv Marjan Divjak.
Nova KBM je delila podobno usodo kot NLB, nadaljuje, ki je bila leta 2002 delno privatizirana; prav tako so leta 2013 in 2014 zaradi globalne gospodarske krize, slabih razmer v slovenskem gospodarstvu, upravljanja ter odločitev lastnikov pomoč države Slovenije v obliki dokapitalizacije potrebovale nekatere druge slovenske banke. »Delničarji niso izgubili 870 milijonov evrov, kot trdi poslanec LMŠ,« navaja Divjak. To je bil po njegovem znesek potrebne dokapitalizacije Nove KBM, ki jih je v letih 2013 in 2014 deloma v denarju in deloma v izročenih obveznicah RS v obliki dokapitalizacije zagotovila država. »Tako kot nisem mogel preprečiti globalne gospodarske krize in slabih razmer v slovenskem gospodarstvu, tudi nisem imel nobenega vpliva na upravljanje Nove KBM niti na odločitve lastnika glede banke. Popolnoma ničesar nimam z izgubo, ki so jo utrpeli delničarji Nove KBM,« zatrjuje Divjak.
Pri izvedbi prve javne ponudbe delnic Nove KBM je imel, dodaja, svetovalno vlogo »v skladu s svojimi pristojnostmi in sem sodeloval šele v zadnji fazi postopka«. Javna ponudba Nove KBM je izstopala, pojasnjuje, zaradi namere nekaterih domačih investitorjev, da kupijo delnice in jih hitro prodajo po višji ceni, kar je v medijih - tako Divjak - dobilo negativno konotacijo. »Predlagal sem, da se pri alokaciji delnic malim vlagateljem in domačim institucionalnim vlagateljem ne glede na višino povpraševanja zagotovi zajamčena alokacija, preostale delnice pa razporedijo pro-rata,« še navaja. Prav tako je predlagal, da se delnice, ki so bile po razdelitvi namenjene domačim institucionalnim investitorjem, v postopku alokacije zagotovijo samo vzajemnim skladom, kar je bilo tudi upoštevano. Druge vloge pri privatizaciji Nove KBM nisem imel, zaključuje Divjak.
