Pojdimo ven, v naravo!
Že v mladosti si z gibanjem postavljamo temelje za kakovostno starost, so poudarili v Društvu za zdravje srca in ožilja.
Odpri galerijo
Ostajanje med štirimi stenami ima lahko usodne posledice za zdravje otrok in odraslih, predvsem pa za srčno-žilne bolnike, opozarjajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. FOTO: Marko Feist/Delo
Ljubljana – »Pojdimo ven, v naravo«, tudi v težkih časih širjenja bolezni covid-19, in pri tem spoštujmo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o nošenju maske in ohranjanju primerne razdalje, pozivajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki bo čez nekaj mesecev praznovalo 30. obletnico. Ostajanje med štirimi stenami ima namreč lahko usodne posledice za zdravje otrok in odraslih.
Otrokom in odraslim je treba omogočiti primerno gibanje in rekreacijo. Še posebno v mestnih blokih med štirimi stenami ustrezne aktivne vadbe ni mogoče izvajati, je na spletni tiskovni konferenci opozoril predsednik Društva za zdravje srca in ožilja, primarij Matija Cevc s kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.
»Ob upoštevanju temeljnih priporočil, ki preprečujejo stike z drugimi, jim je treba omogočiti, da gredo v naravo. Če bi bili zaprti v ozka območja, med blokovska naselja, kar bi se zgodilo v primeru ukrepa omejitve gibanja v premeru enega kilometra od bivališča, bi bilo to za mnoge nemogoče. Pustimo, da se lahko ljudje aktivno gibajo in telovadijo, saj tako ohranjajo imunski sistem in medčloveške odnose.« Posledice omejevanja so med drugim več samomorov in hiter upad kognitivne funkcije. Treba je preprečiti, da bi bila kolateralna škoda takšnega omejevanja in zapiranja območij večja od koristi, je še dejal primarij Cevc.
Omejevanje zaradi covida-19 tudi pri otrocih jemlje svoj davek, kar se je pokazalo že po koncu epidemije letošnjega junija, ko so meritve pokazale velik upad njihove gibalne učinkovitosti, ki se je še zlasti pokazal pri srčno-dihalni vzdržljivosti. Podatki za september, ki so jih zbrali na slovenskih osnovnih šolah, pa so še slabši, je izpostavil izredni profesor dr. Gregor Starc z ljubljanske fakultete za šport: »K temu je veliko pripomoglo sedenje in premalo gibanja mnogih otrok med poletnimi počitnicami, z začetkom šolskega leta pa se je to le še nadaljevalo. Delo učiteljev športa na daljavo sicer rahlo omili stanje, vendar ne more popraviti škode, ki sproti nastaja. Zato se zavzemamo, da bi se lahko otroci čim prej vrnili v šolo,« je dejal dr. Starc.
Opozoril je, da otroci potrebujejo veliko več telesne dejavnosti kot odrasli. Hoja zanje ni dovolj, potrebujejo tek, skakanje, plavanje itd. Pri otrocih so zaznali več debelosti in upad mišičnega tonusa. Ob zaprtju šol je staršem naložena še skrb za telesno dejavnost otrok, čeprav prej tega niso počeli. Zato je treba doreči, kaj so ustrezni ukrepi, da ne bo škoda večja od te, ki jo povzroča koronavirus. Starše je pozval, naj z otroki tečejo ali hodijo navkreber v hrib, če je le mogoče. Skupaj naj delajo krepilne vaje, ki naj postanejo tudi rutina vsakega jutra in večera, otroci pa naj jih izvajajo tudi v premorih med učenjem.
Vendar je za to potrebna dobra organizacija družinskega življenja. Po mnenju dr. Starca je pomembno, da starši omejijo čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, saj je digitalna tehnologija ob zaprtju šol že del učenja. Dodatna zabava pred zasloni jim ne koristi, temveč še bolj utruja osrednji živčni sistem in poslabša duševno stanje otrok, ki je zaradi pomanjkanja socialnih stikov z vrstniki že tako na preizkušnji.
Dr. Starc je še povedal, da si dve tretjini otrok gibanja želi, tretjina ne. Pri njih je treba razviti potrebo po gibanju. Starši morajo skupaj z njimi najti izzive, ne le hojo na sprehodih. V pomoč jim je lahko nekaj spletnih strani, med njimi na primer www.slofit.org, za nasvete lahko prosijo tudi učitelje na šolah. Toda če so že pri otrocih zaznali za več kot 16-odstoten upad koordinacije gibanja, pa je ta pri starejših, ki so tako še bolj ogroženi zaradi poškodb, še toliko večji.
Predsednica Koronarnega kluba Ljubljana Petra Simpson Grom je poudarila, kako omejeni so srčno-žilni bolniki v obdobju omejevanja gibanja, in poudarila pomen rehabilitacijske vadbe zanje, zato so se že med prvo epidemijo odzvali z izvajanjem te vadbe na daljavo. Kontinuiran proces je namreč izjemnega pomena pri preprečevanju zapletov bolezni srca in žilja ter izboljševanju zdravstvenega stanja srčno-žilnih bolnikov.
Povedala je, da jih je v času prve razglasitve epidemije presenetilo število telesnih poškodb. V skupini 375 srčno-žilnih bolnikov so v dveh mesecih in pol našteli 11 zlomov oziroma drugih poškodb, večina je bila posledica padcev. Za primerjavo je navedla, da sicer na tem vzorcu vsako leto naštejejo eno do dve takšni poškodbi. Osem bolnikov pa se je zaradi oslabelosti moralo preseliti iz lastnega doma v oskrbo v dom za starejše, pri čemer se to običajno zgodi pri enem ali dveh bolnikih na leto.
Da bi zagotovili neprekinjeno vadbo, so oblikovali tako imenovani model covid-19 pri izvajanju programa rehabilitacijske vadbe srčno-žilnih bolnikov. Takoj ko so to dopuščale epidemiološke razmere, so vadbo iz zaprtih prostorov preusmerili v naravo, na primer pred stavbo Koronarnega kluba Ljubljana, v Botanični vrt, v parke dislociranih enot itd. Tako so omogočili neprekinjeno izvajanje treh metod telesne vadbe: trikotni aerobno-dinamični model, program G-I-O (sinhronizirana kardiorespiratorna rehabilitacija) ter vadbo sede za srčno-žilne bolnike z omejitvami v lokomotornem sistemu. Izvajali so tudi nordijsko hojo različnih zahtevnostnih stopenj.
V proces rehabilitacije je vključena celotna bolnikova družina. S tem prihranijo skrbi in denar tako bolniku, družini kot celotni državi. Zato bi se morali bolj zavedati pomena takšne rehabilitacijske vadbe, saj preprečuje zaplete in dodatne stroške, ki pri njih nastanejo.
Petra Simpson Grom je poudarila koristi psihofizioloških interakcij, ki nastanejo pri gibanju v naravi in pripomorejo k zdravemu in ustvarjalnemu življenju ter pomembno vplivajo na preprečevanje dodatnih zapletov srčno-žilnih bolezni. Predvsem pa se je treba zavedati, da si že v mladosti postavljamo temelje za kakovostno starost.
Podpredsednik društva Franc Zalar je povedal, da so bili zdravniki na videokonferenci Evropske mreže za srce na pobudo angleškega predstavnika enotni, da bo največja škoda, ki jo bo Evropa doživela, prekinitev gibanja celotnega prebivalstva. To je treba v nadaljevanju preprečiti. Kar pomeni, da četudi smo omejeni na eno občino, se ne smemo prenehati gibati. To je eden osnovnih preventivnih ukrepov proti boleznim srca in ožilja.
Predsednica Združenja Spominčica Štefanija L. Zlobec je poudarila, kako priporočljivo je iti v naravo in se sprehajati, ne samo za mlade, tudi za starejše, bolne in zdrave. Spomnila je na besede nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki navaja študije, kako koristno je gledati v zeleno, se sprehajati v parku in gozdu; zeleno namreč močno vpliva na možgane, saj se umiriš in to ugodno vpliva na splošno počutje. Pozvala je k optimizmu, kljub vsemu, kar nas trenutno obdaja. Dr. Starc je dodal, da ima samo 20 minut sprehoda v naravi, ne glede na to, ali je sončno ali oblačno, vsaj sedem ur pozitivnega učinka na delovanje možganov.
Razpravljavci so med drugim predlagali, da bi na televiziji ob primerni uri, najbolje zvečer, ko smo doma, predvajali vadbo, ki bi se ji lahko pridružili tudi vsi tisti, ki ne morejo ali pa si ne želijo ven. Vladno svetovalno ekipo, ki pripravlja ukrepe za preprečevanje širjenja covida-19, pa so pozvali, naj vključi tudi strokovnjake z drugih področij in iz drugih vej zdravstva, ne le epidemiologe.
Otrokom in odraslim je treba omogočiti primerno gibanje in rekreacijo. Še posebno v mestnih blokih med štirimi stenami ustrezne aktivne vadbe ni mogoče izvajati, je na spletni tiskovni konferenci opozoril predsednik Društva za zdravje srca in ožilja, primarij Matija Cevc s kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.
- Treba je preprečiti, da bi bila škoda zaradi omejevanja gibanja in zapiranja območij večja od koristi.
- Če so pri otrocih zaznali za več kot 16-odstoten upad koordinacije gibanja, je ta pri starejših še toliko večji.
- Poziv vladni ekipi, ki pripravlja ukrepe za preprečevanje širjenja covida-19, naj vključi tudi strokovnjake z drugih področij.
Gibanje krepi imunski sistem
»Ob upoštevanju temeljnih priporočil, ki preprečujejo stike z drugimi, jim je treba omogočiti, da gredo v naravo. Če bi bili zaprti v ozka območja, med blokovska naselja, kar bi se zgodilo v primeru ukrepa omejitve gibanja v premeru enega kilometra od bivališča, bi bilo to za mnoge nemogoče. Pustimo, da se lahko ljudje aktivno gibajo in telovadijo, saj tako ohranjajo imunski sistem in medčloveške odnose.« Posledice omejevanja so med drugim več samomorov in hiter upad kognitivne funkcije. Treba je preprečiti, da bi bila kolateralna škoda takšnega omejevanja in zapiranja območij večja od koristi, je še dejal primarij Cevc.
Omejevanje zaradi covida-19 tudi pri otrocih jemlje svoj davek, kar se je pokazalo že po koncu epidemije letošnjega junija, ko so meritve pokazale velik upad njihove gibalne učinkovitosti, ki se je še zlasti pokazal pri srčno-dihalni vzdržljivosti. Podatki za september, ki so jih zbrali na slovenskih osnovnih šolah, pa so še slabši, je izpostavil izredni profesor dr. Gregor Starc z ljubljanske fakultete za šport: »K temu je veliko pripomoglo sedenje in premalo gibanja mnogih otrok med poletnimi počitnicami, z začetkom šolskega leta pa se je to le še nadaljevalo. Delo učiteljev športa na daljavo sicer rahlo omili stanje, vendar ne more popraviti škode, ki sproti nastaja. Zato se zavzemamo, da bi se lahko otroci čim prej vrnili v šolo,« je dejal dr. Starc.
Kaj so ustrezni ukrepi?
Opozoril je, da otroci potrebujejo veliko več telesne dejavnosti kot odrasli. Hoja zanje ni dovolj, potrebujejo tek, skakanje, plavanje itd. Pri otrocih so zaznali več debelosti in upad mišičnega tonusa. Ob zaprtju šol je staršem naložena še skrb za telesno dejavnost otrok, čeprav prej tega niso počeli. Zato je treba doreči, kaj so ustrezni ukrepi, da ne bo škoda večja od te, ki jo povzroča koronavirus. Starše je pozval, naj z otroki tečejo ali hodijo navkreber v hrib, če je le mogoče. Skupaj naj delajo krepilne vaje, ki naj postanejo tudi rutina vsakega jutra in večera, otroci pa naj jih izvajajo tudi v premorih med učenjem.
Vendar je za to potrebna dobra organizacija družinskega življenja. Po mnenju dr. Starca je pomembno, da starši omejijo čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, saj je digitalna tehnologija ob zaprtju šol že del učenja. Dodatna zabava pred zasloni jim ne koristi, temveč še bolj utruja osrednji živčni sistem in poslabša duševno stanje otrok, ki je zaradi pomanjkanja socialnih stikov z vrstniki že tako na preizkušnji.
20
minut sprehoda v naravi ima vsaj sedem ur pozitivnega učinka na delovanje možganov
minut sprehoda v naravi ima vsaj sedem ur pozitivnega učinka na delovanje možganov
11
zlomov so v obdobju spomladanske epidemije našteli med 375 srčno-žilnimi bolniki, običajno enega ali dva na leto
zlomov so v obdobju spomladanske epidemije našteli med 375 srčno-žilnimi bolniki, običajno enega ali dva na leto
8
bolnikov se je zaradi oslabelosti moralo preseliti v dom za starejše, običajno se to zgodi največ dvema
bolnikov se je zaradi oslabelosti moralo preseliti v dom za starejše, običajno se to zgodi največ dvema
Dr. Starc je še povedal, da si dve tretjini otrok gibanja želi, tretjina ne. Pri njih je treba razviti potrebo po gibanju. Starši morajo skupaj z njimi najti izzive, ne le hojo na sprehodih. V pomoč jim je lahko nekaj spletnih strani, med njimi na primer www.slofit.org, za nasvete lahko prosijo tudi učitelje na šolah. Toda če so že pri otrocih zaznali za več kot 16-odstoten upad koordinacije gibanja, pa je ta pri starejših, ki so tako še bolj ogroženi zaradi poškodb, še toliko večji.
Pomen rehabilitacije za srčno-žilne bolnike
Predsednica Koronarnega kluba Ljubljana Petra Simpson Grom je poudarila, kako omejeni so srčno-žilni bolniki v obdobju omejevanja gibanja, in poudarila pomen rehabilitacijske vadbe zanje, zato so se že med prvo epidemijo odzvali z izvajanjem te vadbe na daljavo. Kontinuiran proces je namreč izjemnega pomena pri preprečevanju zapletov bolezni srca in žilja ter izboljševanju zdravstvenega stanja srčno-žilnih bolnikov.
Povedala je, da jih je v času prve razglasitve epidemije presenetilo število telesnih poškodb. V skupini 375 srčno-žilnih bolnikov so v dveh mesecih in pol našteli 11 zlomov oziroma drugih poškodb, večina je bila posledica padcev. Za primerjavo je navedla, da sicer na tem vzorcu vsako leto naštejejo eno do dve takšni poškodbi. Osem bolnikov pa se je zaradi oslabelosti moralo preseliti iz lastnega doma v oskrbo v dom za starejše, pri čemer se to običajno zgodi pri enem ali dveh bolnikih na leto.
Da bi zagotovili neprekinjeno vadbo, so oblikovali tako imenovani model covid-19 pri izvajanju programa rehabilitacijske vadbe srčno-žilnih bolnikov. Takoj ko so to dopuščale epidemiološke razmere, so vadbo iz zaprtih prostorov preusmerili v naravo, na primer pred stavbo Koronarnega kluba Ljubljana, v Botanični vrt, v parke dislociranih enot itd. Tako so omogočili neprekinjeno izvajanje treh metod telesne vadbe: trikotni aerobno-dinamični model, program G-I-O (sinhronizirana kardiorespiratorna rehabilitacija) ter vadbo sede za srčno-žilne bolnike z omejitvami v lokomotornem sistemu. Izvajali so tudi nordijsko hojo različnih zahtevnostnih stopenj.
Prihranki za bolnika, družino in državo
V proces rehabilitacije je vključena celotna bolnikova družina. S tem prihranijo skrbi in denar tako bolniku, družini kot celotni državi. Zato bi se morali bolj zavedati pomena takšne rehabilitacijske vadbe, saj preprečuje zaplete in dodatne stroške, ki pri njih nastanejo.
Petra Simpson Grom je poudarila koristi psihofizioloških interakcij, ki nastanejo pri gibanju v naravi in pripomorejo k zdravemu in ustvarjalnemu življenju ter pomembno vplivajo na preprečevanje dodatnih zapletov srčno-žilnih bolezni. Predvsem pa se je treba zavedati, da si že v mladosti postavljamo temelje za kakovostno starost.
Podpredsednik društva Franc Zalar je povedal, da so bili zdravniki na videokonferenci Evropske mreže za srce na pobudo angleškega predstavnika enotni, da bo največja škoda, ki jo bo Evropa doživela, prekinitev gibanja celotnega prebivalstva. To je treba v nadaljevanju preprečiti. Kar pomeni, da četudi smo omejeni na eno občino, se ne smemo prenehati gibati. To je eden osnovnih preventivnih ukrepov proti boleznim srca in ožilja.
Zeleno pomirja
Predsednica Združenja Spominčica Štefanija L. Zlobec je poudarila, kako priporočljivo je iti v naravo in se sprehajati, ne samo za mlade, tudi za starejše, bolne in zdrave. Spomnila je na besede nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki navaja študije, kako koristno je gledati v zeleno, se sprehajati v parku in gozdu; zeleno namreč močno vpliva na možgane, saj se umiriš in to ugodno vpliva na splošno počutje. Pozvala je k optimizmu, kljub vsemu, kar nas trenutno obdaja. Dr. Starc je dodal, da ima samo 20 minut sprehoda v naravi, ne glede na to, ali je sončno ali oblačno, vsaj sedem ur pozitivnega učinka na delovanje možganov.
Razpravljavci so med drugim predlagali, da bi na televiziji ob primerni uri, najbolje zvečer, ko smo doma, predvajali vadbo, ki bi se ji lahko pridružili tudi vsi tisti, ki ne morejo ali pa si ne želijo ven. Vladno svetovalno ekipo, ki pripravlja ukrepe za preprečevanje širjenja covida-19, pa so pozvali, naj vključi tudi strokovnjake z drugih področij in iz drugih vej zdravstva, ne le epidemiologe.
