Poslanci naklonjeni dvoodstotni uskladitvi pokojnin
Kaže, da se bodo decembra prejemki upokojencev zvišali ne glede na gospodarsko rast, poprava krivic pa se obeta tistim, ki so do 2012 dokupili leta.
Odpri galerijo
Izredna uskladitev pokojin tokrat ne bo vezana na gospodarsko rast, kot je to veljalo v preteklosti. Foto Blaz Samec
Ljubljana – Upokojenci lahko decembra upajo na dvoodstotno zvišanje pokojnin, je mogoče sklepati po napovedih poslanskih skupin, kako bodo v torek glasovali o predlaganih spremembah zakona o ukrepih pri plačah v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin.
S predlogom, ki ga je vložil državni svet in ga dopolnil Desus, bo približno 624.700 prejemnikov pokojnine letos deležnih dvoodstotne izredne uskladitve, in to ne glede na gospodarsko rast.
Če tega popravka zakona ne bi bilo, veljavni predpisi predvidevajo, da bi se pokojnine izredno usklajevale le, če bi gospodarska rast za leto 2019 presegla 2,5 odstotka BDP, prav vsi upokojenci pa bi prejeli po 6,5 evra. Po besedah državnega svetnika Branka Šumenjaka se s tem, da bi se vsem upokojencem pokojnine zvišale v fiksnem znesku, ne glede na to, koliko so prispevali v svoji delovni dobi v blagajno, ne morejo strinjati. Da usklajevanje v nominalni vrednosti odstopa od pravil v pokojninskem sistemu, so sicer že lani pri sprejemanju zakona med drugim opozarjali pri zvezi društev upokojencev in na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
Februarja letos so se pokojnine že redno usklajevale, 3,6-odstotno, za kar je ZPIZ na letni ravni namenil 172 milijonov evrov. Izredna usklajevanja naj bi bila namenjena popravi krivic zaradi zamrznitve med gospodarsko krizo v letih od 2010 do 2016, zaradi česar naj bi bili prikrajšani za 5,6 odstotka. Če bo sprejeto dopolnilo Desusa, za katerega bo predvidoma potrebnih 90 milijonov evrov, bo, kot je opozoril poslanec Robert Polnar, še vedno 3,6 odstotka zaostanka.
V SAB bodo novelo zakona sicer podprli, a so prepričani, da bi bila uskladitev, kot so jo oni predlagali, torej vsem 6,5 evra, solidarna, saj, kot se je izrazil Andrej Rajh, življenjske potrebščine stanejo za vse enako, ne glede na dohodke.
Za tiste z zagotovljeno pokojnino za polno pokojninsko dobo 555 evrov ta predlog pomeni, da bodo prejemali 566 evrov.
Upokojenci z nizko pokojnino so bili aprila deležni tudi enkratnega kriznega dodatka od 150 do 300 evrov, glede na višino pokojnine. Prejelo ga je nekaj več kot 302.200 ljudi, ki imajo do 700 evrov pokojnine, v skupnem znesku nekaj manj kot 66,5 milijona evrov.
Na tej seji državnega zbora poslanci popravljajo tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na predlog SDS bodo izenačili pravice zavarovancev, ki so pokojninsko dobo dokupili, s tistimi, ki se jim je doba prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje priznala kot doba brez dokupa. Tako bodo do konca leta 2012 dokupljena študijska in vojaška leta obravnavana enako, kot so prostovoljna vplačila.
S predlogom, ki ga je vložil državni svet in ga dopolnil Desus, bo približno 624.700 prejemnikov pokojnine letos deležnih dvoodstotne izredne uskladitve, in to ne glede na gospodarsko rast.
Če tega popravka zakona ne bi bilo, veljavni predpisi predvidevajo, da bi se pokojnine izredno usklajevale le, če bi gospodarska rast za leto 2019 presegla 2,5 odstotka BDP, prav vsi upokojenci pa bi prejeli po 6,5 evra. Po besedah državnega svetnika Branka Šumenjaka se s tem, da bi se vsem upokojencem pokojnine zvišale v fiksnem znesku, ne glede na to, koliko so prispevali v svoji delovni dobi v blagajno, ne morejo strinjati. Da usklajevanje v nominalni vrednosti odstopa od pravil v pokojninskem sistemu, so sicer že lani pri sprejemanju zakona med drugim opozarjali pri zvezi društev upokojencev in na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
pokojine
Februarja letos so se pokojnine že redno usklajevale, 3,6-odstotno, za kar je ZPIZ na letni ravni namenil 172 milijonov evrov. Izredna usklajevanja naj bi bila namenjena popravi krivic zaradi zamrznitve med gospodarsko krizo v letih od 2010 do 2016, zaradi česar naj bi bili prikrajšani za 5,6 odstotka. Če bo sprejeto dopolnilo Desusa, za katerega bo predvidoma potrebnih 90 milijonov evrov, bo, kot je opozoril poslanec Robert Polnar, še vedno 3,6 odstotka zaostanka.
V SAB bodo novelo zakona sicer podprli, a so prepričani, da bi bila uskladitev, kot so jo oni predlagali, torej vsem 6,5 evra, solidarna, saj, kot se je izrazil Andrej Rajh, življenjske potrebščine stanejo za vse enako, ne glede na dohodke.
Za tiste z zagotovljeno pokojnino za polno pokojninsko dobo 555 evrov ta predlog pomeni, da bodo prejemali 566 evrov.
Upokojenci z nizko pokojnino so bili aprila deležni tudi enkratnega kriznega dodatka od 150 do 300 evrov, glede na višino pokojnine. Prejelo ga je nekaj več kot 302.200 ljudi, ki imajo do 700 evrov pokojnine, v skupnem znesku nekaj manj kot 66,5 milijona evrov.
Na tej seji državnega zbora poslanci popravljajo tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na predlog SDS bodo izenačili pravice zavarovancev, ki so pokojninsko dobo dokupili, s tistimi, ki se jim je doba prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje priznala kot doba brez dokupa. Tako bodo do konca leta 2012 dokupljena študijska in vojaška leta obravnavana enako, kot so prostovoljna vplačila.
