Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Poslanci pod lupo KPK, a kaj bi s sankcijami?

KPK po nadzoru nad štirimi poslanci odpira nova postopka. Kako oziroma ali sploh odvzeti poslanski mandat v primeru najhujših kršitev?
Ustavni sodniki so že leta 2015 ugotovili, da poslanec, ki je ob mandat, nima učinkovitega sodnega varstva. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ustavni sodniki so že leta 2015 ugotovili, da poslanec, ki je ob mandat, nima učinkovitega sodnega varstva. FOTO: Jure Eržen/Delo
8. 10. 2019 | 06:00
5:20
Ljubljana – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je po tem, ko je zaznala, da je poslanec madžarske manjšine Ferenc Horváth opravljal oziroma še vedno opravlja nezdružljivi funkciji, opravila nadzor nad vsemi poslanci in odprla še dva postopka zoper skupno štiri poslance. Ob tem poslanci začenjajo tudi obravnavo zakona o poslancih, ki naj bi dokončno razblinila dvome o nadzoru nad njimi, a bodo hkrati verjetno zavrnili možnost odvzema poslanske funkcije.

»Rešitve, ki jih zdaj iščejo, niso korektne in poštene,« poudarja predsednik KPK Boris Štefanec, ki bo takšno mnenje jutri zastopal pred poslanci mandatno-volilne komisije. Po srečanju s predsednikom državnega zbora Dejanom Židanom je pričakoval, da bodo poleg nedvoumne opredelitve, da tudi za poslance veljajo predpisi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter da so zato podvrženi nadzoru KPK, v noveli zakona o integriteti in preprečevanju korupcije urejene še sankcije za primer nezdružljivosti funkcij. Težava pri dosedanji možnosti odvzema poslanskega mandata, ki ga določa zakon o poslancih, je predvsem pravno varstvo, ki bi ga morali bolj urediti. To je državnemu zboru leta 2015 po odvzemu mandata Janezu Janši naložilo ustavno sodišče.

Na vprašanje, kako, bodo poslanci poskušali odgovoriti v sodelovanji z ustavnimi pravniki, a šele po začetnem črtanju možnosti odvzema mandata. S tem se ne strinjajo v Levici in NSi, kjer se niso podpisali pod novelo.
 

Ferenc Horváth vztraja na obeh funkcijah, kljub nejevolji v poslanskih klopeh. Za prenehanje mandata namreč ni zadostne pravne podlage. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ferenc Horváth vztraja na obeh funkcijah, kljub nejevolji v poslanskih klopeh. Za prenehanje mandata namreč ni zadostne pravne podlage. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odvzem mandata ali globa?


Tudi LMŠ je naknadno zaskrbelo, da bi se še v tem mandatu lahko ponovil primer Horváth, ki je do aprila vodil podjetje Minta in še vedno predseduje Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti. Poslanec, pri katerem bi KPK ugotovila, da na primer opravlja funkcijo direktorja, bi lahko pri njej teoretično vztrajal še naprej, saj z izjemo javne objave nepravilnosti, predpisanih sankcij ni. V največji koalicijski stranki so zato predlagali amandma, a ga po opozorilu zakonodajne-pravne službe o njegovi možni protiustavnosti, poslanske skupine večinoma niso podprle. Razprava o amandmaju se ni nadaljevala, soglasja pa ni bilo niti o predlogu, da se za kršitev določi, tako kot je poslance pred kratkim pozvala KPK, druga ustrezna sankcija.

Idejo bi podprli v SMC, kjer menijo, da bi višina globe morala biti zadostna – po njihovem v višini enoletne plače –, da bi imela preventivni učinek in bi odvračala od kršitev. A za zdaj nobeden od predlogov nima zadostne podpore. Med bolj ostrimi nasprotniki je po naših informacijah prvak SNS Zmago Jelinčič, ki izpostavlja, da KPK pri odvzemu mandata ne morejo dati pooblastil, da postane dodatni sodni organ.

V prihodnjih mesecih bo tako delovna skupina poslancev skupaj ob pomoči ustavnih pravnikov še naprej preverjala možnost uvedbe odpoklica za vse neposredno izvoljene poklicne funkcionarje, saj se je v primeru Ferenca Horvátha poleg vprašanja (ne)sorazmernosti tovrstne sankcije pojavilo tudi vprašanje enakosti.

Vsaj za zdaj pa se zdi, da KPK pri drugih poslancih in tudi tistih, ki so v tem mandatu opravljali poslansko funkcijo le krajše obdobje, najhujših sankcij ne bi potrebovala. Njen senat je na seji 19. septembra sklenil, da postopek v zadevi ustavi za vse poslance, razen za tri, ki so družbeniki v zasebnih zavodih, a na obrazcu, ki ga je prejela KPK, niso poročali o višini svojega deleža, zato so uvedli nadaljnje preverjanje, enako tudi zoper poslanca, ki ima registrirano pridobitno dejavnost kot samostojni podjetnik. Poslanec Desusa Jurij Lep, ki se ukvarja z izobraževanjem in ima status samostojnega podjetnika, nam je potrdil, da so ga s KPK pobarali po dovoljenju, za katerega pravi, da ga tudi KPK že ima. DZ mu je tudi dal dovoljenje za petinsko delo.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine