Poslanci soglasno za razbremenitev občin
Poslanci so sprejeli zakon o finančni razbremenitvi občin (ZFRO).
Odpri galerijo
Poslanci so bili pri glasovanju o predlogu zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO) soglasni. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Na izredni seji državnega zbora, ki je trajala vsega eno uro, je vseh 81 poslancev potrdilo predlog zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO). Zakon posega v dvanajst področnih zakonov in občinam na letni ravni prinaša več kot 70 milijonov evrov prihrankov.
Dve vladi, sedem ministrstev, dve vladni službi, zavoda za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter vsi trije reprezentativni predstavniki občin so v dobrih dveh letih pripravili predlog zakona, s katerim finančno in administrativno razbremenjujejo občine in stroške ukrepov prenašajo na državo. ZFRO posega v dvanajst področnih zakonov, čeprav je bilo v izhodiščih predlaganih celo 61 predpisov oziroma v ožjem izboru 25. Ti se bodo ali se že, je ob predstavitvi predloga zakona dejal minister za javno upravo Boštjan Koritnik, urejajo drugje.
ZFRO pa občine razbremenjuje pri plačilu obveznega zdravstvenega zavarovanja za otroke do 18. leta starosti, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani in za brezposelne osebe državljane RS in tujce, ki jim je priznana pravica do denarne socialne pomoči. Država in ne več občine bo prevzela strošek 19,4 milijona evrov. Država bo odslej financirala družinskega pomočnika, kar bo za občine zmanjšanje stroškov v višini 7,9 milijona evrov. Breme države bodo tudi trije milijoni za financiranje mrliško pregledne službe.
Finančnih učinkov pa ne bo pri izdelavi potrdil o namenski rabi zemljišč, ki bo tudi za notarje plačljiva. Po zakonu se določi taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele in zviša se upravna taksa za lokacijsko informacijo, ki bo poslej tudi za notarje plačljiva, kar bo višji dohodek občin v višini okoli 250.000 evrov. Brez finančnih učinkov je ukrep sprejema večletnega programa izobraževanja odraslih v občinah. Bodo pa občine, ki imajo romske prebivalce, postopoma, v štirih letih, prejele znesek v višini 6,05 milijona evrov.
Zakon poenostavlja tudi kratkoročno zadolževanje občin z vključitvijo v Enotni zakladniški račun ter določa sredstva za uravnoteženje razvitosti občin v višini 6 odstotkov primerne porabe. To bo za občine v letu 2021 pomenilo dodatnih 25,9 milijonov evrov, sicer pa skupno letno 77 milijonov evrov. Po novem sredstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin prosilcem v celoti zagotavlja država, s tem pa se stroški občin zmanjšajo za 5,5 milijona evrov. Na državo pa se prenese tudi obveznost plačila nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti in pravne zaščite za gasilske službe, kar pomeni, da 1,9 milijona evrov ni več v breme občin.
Skupaj z dvigom povprečnine za leti 2020 in 2021 naj bi občine tako prejele 232 milijonov evrov več, je opozoril eden od poslancev. Spet druga pa je izpostavila, da ti ukrepi ne rešujejo sistemskih težav lokalne samouprave, ki bi jo lahko dosegli šele s korenito oziroma temeljito pripravljeno reformo.
Dve vladi, sedem ministrstev, dve vladni službi, zavoda za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter vsi trije reprezentativni predstavniki občin so v dobrih dveh letih pripravili predlog zakona, s katerim finančno in administrativno razbremenjujejo občine in stroške ukrepov prenašajo na državo. ZFRO posega v dvanajst področnih zakonov, čeprav je bilo v izhodiščih predlaganih celo 61 predpisov oziroma v ožjem izboru 25. Ti se bodo ali se že, je ob predstavitvi predloga zakona dejal minister za javno upravo Boštjan Koritnik, urejajo drugje.
ZFRO pa občine razbremenjuje pri plačilu obveznega zdravstvenega zavarovanja za otroke do 18. leta starosti, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani in za brezposelne osebe državljane RS in tujce, ki jim je priznana pravica do denarne socialne pomoči. Država in ne več občine bo prevzela strošek 19,4 milijona evrov. Država bo odslej financirala družinskega pomočnika, kar bo za občine zmanjšanje stroškov v višini 7,9 milijona evrov. Breme države bodo tudi trije milijoni za financiranje mrliško pregledne službe.
Finančnih učinkov pa ne bo pri izdelavi potrdil o namenski rabi zemljišč, ki bo tudi za notarje plačljiva. Po zakonu se določi taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele in zviša se upravna taksa za lokacijsko informacijo, ki bo poslej tudi za notarje plačljiva, kar bo višji dohodek občin v višini okoli 250.000 evrov. Brez finančnih učinkov je ukrep sprejema večletnega programa izobraževanja odraslih v občinah. Bodo pa občine, ki imajo romske prebivalce, postopoma, v štirih letih, prejele znesek v višini 6,05 milijona evrov.
Zakon poenostavlja tudi kratkoročno zadolževanje občin z vključitvijo v Enotni zakladniški račun ter določa sredstva za uravnoteženje razvitosti občin v višini 6 odstotkov primerne porabe. To bo za občine v letu 2021 pomenilo dodatnih 25,9 milijonov evrov, sicer pa skupno letno 77 milijonov evrov. Po novem sredstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin prosilcem v celoti zagotavlja država, s tem pa se stroški občin zmanjšajo za 5,5 milijona evrov. Na državo pa se prenese tudi obveznost plačila nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti in pravne zaščite za gasilske službe, kar pomeni, da 1,9 milijona evrov ni več v breme občin.
Skupaj z dvigom povprečnine za leti 2020 in 2021 naj bi občine tako prejele 232 milijonov evrov več, je opozoril eden od poslancev. Spet druga pa je izpostavila, da ti ukrepi ne rešujejo sistemskih težav lokalne samouprave, ki bi jo lahko dosegli šele s korenito oziroma temeljito pripravljeno reformo.
