Povišajte pokojnine, ne starosti
Predlog pokojninske reforme je razburil prebivalstvo in zmanjšal priljubljenost predsednika Vladimirja Putina.
Odpri galerijo
Ruski predsednik Vladimir Putin. FOTO: Sergei Chirikov/AP
Po tistih ruskih mestih, v katerih ne poteka svetovno prvenstvo v nogometu, so se tudi minuli konec tedna nadaljevali protesti proti načrtovanemu dvigu upokojitvene starosti. Zaradi občutnega padca priljubljenosti oblastnikov je pričakovati, da bo vlada omehčala reformo.
»Rusija je praktično zadnja država, ki bo prvič povišala upokojitveno starost. Če bi se zdaj kdo razglasil za pionirja na tem področju, bi bilo tako, kakor če bi govoril, da je iznašel kolo,« je pred kratkim za opozicijski časnik Nova gazeta izjavil 35-letni ekonomist in vodja znanstvenoraziskovalnega inštituta pri finančnem ministrstvu Vladimir Nazarov. Na družbenih medijih so ga razglasili za »očeta« pokojninske reforme, ki jo je ruska vlada napovedala le dan pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu. Nazarov je izjavil, da je staranje prebivalstva prisililo vlade po svetu k dvigu upokojitvene starosti in da je tudi v Rusiji skrajni čas za to reformo. Dodal je, da ni bila njegova, temveč vladna zamisel, da se bodo moški namesto pri 60 lahko upokojili šele pri 65 letih, ženske, ki zdaj lahko nehajo delati pri 55, pa bodo morale dočakati 63 let, da bodo lahko odšle v pokoj. Ekonomist je dodal, da je zanj sporen le nemara prehiter dvig starostne meje za eno leto v prvih 12 mesecih uvajanja reforme, a da je prehodno obdobje dovolj dolgo in skladno z izkušnjami po svetu: starostno dobo bodo moškim »reformirali« v desetih, ženskam pa v 16 letih.
To ni prvi poskus spremembe sedanjega zakona o starostnem upokojevanju, ki je bil sprejet že davnega leta 1932. Zadnji se je zaradi ljudskega negodovanja izjalovil leta 2005, ko je takratni in sedanji predsednik države Vladimir Putin javno obljubil, da se starostna meja ne bo spremenila, dokler bo na tem položaju. Zato je zdaj »glavni problem pokojninske reforme v tem, kaj bo rekel Putin«, kakor so pred dnevi naslovili komentar v novičarski agenciji Rex. Po avtorjevem mnenju se je zdaj prvič zgodil resen razcep med oblastmi in družbo. Nezadovoljstvo množic, ki ga izkorišča opozicijski politik Aleksej Navalni, je iskreno, proti reformi je nastopila tudi običajno oblastem poslušna parlamentarna »sistemska« opozicija, v kateri med nasprotniki prednjačijo zlasti komunisti, ki se jim je zaradi tega v zadnjih tednih precej povečala priljubljenost med ljudstvom.
Po ugotovitvah strokovnjakov za ljudsko razpoloženje je doslej priljubljenemu Putinu zaradi reforme začel padati »rejting«. Pred napovedjo sprememb je 62 odstotkov Rusov izjavilo, da bi na predsedniških volitvah spet glasovalo zanj, teden po tem je bilo takšnih še 54 odstotkov. Tudi delež tistih, ki jim je všeč, kako vodi državo, se je s prejšnjih 75 znižal na 69 odstotkov. Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je povedal, da njegov šef skrbno spremlja argumente za in proti, več pa ni hotel razkriti.
Po predvidevanjih komentatorjev bo doslej molčeč predsednik počakal do konca nogometnega prvenstva, preden bo »pomiril« ljudstvo. Če gre verjeti izjavam neimenovanih, a dobro obveščenih virov, bo do takrat vlada pripravila »reformo reforme« zakona, ki je bil po besedah Natalije Timakove, tiskovne predstavnice premiera Dmitrija Medvedjeva, tako ali tako zgolj »delovna verzija«. Iz vlade so sporočili, da se bodo tisti z dolgo delovno dobo lahko prej upokojili. »Nekaj bodo zagotovo omehčali,« je za agencijo Reuters povedal eden izmed obveščenih anonimnežev, drugi je namignil, da bodo mogoče ženskam podaljšali starostno mejo le za pet, ne za osem, tretji je dodal, da »je očitno, da predsednik mora nekaj podariti ljudstvu«.
Problem ni namišljen tudi iz demografskih razlogov: v prvih petih mesecih letošnjega leta se je po uradnih podatkih število ruskega prebivalstva zmanjšalo za 147.200. Medtem ko iz vlade prihajajo v javnost informacije, koliko bo država privarčevala zaradi uvedbe reforme, o njeni neizogibnosti pa govorijo tudi do oblasti najbolj kritični komentatorji, je njen glavni problem in nepriljubljenost razkril napis, ki se je v zadnjih tednih pojavil na številnih plakatih protestnikov: »Povišajte pokojnine, ne upokojitvene starosti!« V Rusiji ljudje že zdaj poskušajo delati tudi po upokojitvi, saj je povprečna mesečna pokojnina le okoli 180 evrov. Za približno 46 milijonov upokojencev je to še vedno veliko več kot pred šestimi leti, saj so se v tem času pokojnine zvišale za okoli 40 odstotkov. V zadnjih letih se je podaljšala tudi življenjska doba, kar je eden od argumentov zagovornikov reforme, a ruski moški v povprečju še vedno odidejo s tega sveta, ko imajo 67,5 leta, zato bi po novem uživali starostno pokojnino manj kot tri leta.
»Rusija je praktično zadnja država, ki bo prvič povišala upokojitveno starost. Če bi se zdaj kdo razglasil za pionirja na tem področju, bi bilo tako, kakor če bi govoril, da je iznašel kolo,« je pred kratkim za opozicijski časnik Nova gazeta izjavil 35-letni ekonomist in vodja znanstvenoraziskovalnega inštituta pri finančnem ministrstvu Vladimir Nazarov. Na družbenih medijih so ga razglasili za »očeta« pokojninske reforme, ki jo je ruska vlada napovedala le dan pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu. Nazarov je izjavil, da je staranje prebivalstva prisililo vlade po svetu k dvigu upokojitvene starosti in da je tudi v Rusiji skrajni čas za to reformo. Dodal je, da ni bila njegova, temveč vladna zamisel, da se bodo moški namesto pri 60 lahko upokojili šele pri 65 letih, ženske, ki zdaj lahko nehajo delati pri 55, pa bodo morale dočakati 63 let, da bodo lahko odšle v pokoj. Ekonomist je dodal, da je zanj sporen le nemara prehiter dvig starostne meje za eno leto v prvih 12 mesecih uvajanja reforme, a da je prehodno obdobje dovolj dolgo in skladno z izkušnjami po svetu: starostno dobo bodo moškim »reformirali« v desetih, ženskam pa v 16 letih.
Kaj bo rekel Putin?
To ni prvi poskus spremembe sedanjega zakona o starostnem upokojevanju, ki je bil sprejet že davnega leta 1932. Zadnji se je zaradi ljudskega negodovanja izjalovil leta 2005, ko je takratni in sedanji predsednik države Vladimir Putin javno obljubil, da se starostna meja ne bo spremenila, dokler bo na tem položaju. Zato je zdaj »glavni problem pokojninske reforme v tem, kaj bo rekel Putin«, kakor so pred dnevi naslovili komentar v novičarski agenciji Rex. Po avtorjevem mnenju se je zdaj prvič zgodil resen razcep med oblastmi in družbo. Nezadovoljstvo množic, ki ga izkorišča opozicijski politik Aleksej Navalni, je iskreno, proti reformi je nastopila tudi običajno oblastem poslušna parlamentarna »sistemska« opozicija, v kateri med nasprotniki prednjačijo zlasti komunisti, ki se jim je zaradi tega v zadnjih tednih precej povečala priljubljenost med ljudstvom.
Moški naj bi se upokojili pri 65, ženske pri 63 letih.
Putin skrbno spremlja argumente za in proti pokojninski reformi.
Pričakovati je, da bo vlada omehčala reformo.
Putin skrbno spremlja argumente za in proti pokojninski reformi.
Pričakovati je, da bo vlada omehčala reformo.
Po ugotovitvah strokovnjakov za ljudsko razpoloženje je doslej priljubljenemu Putinu zaradi reforme začel padati »rejting«. Pred napovedjo sprememb je 62 odstotkov Rusov izjavilo, da bi na predsedniških volitvah spet glasovalo zanj, teden po tem je bilo takšnih še 54 odstotkov. Tudi delež tistih, ki jim je všeč, kako vodi državo, se je s prejšnjih 75 znižal na 69 odstotkov. Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je povedal, da njegov šef skrbno spremlja argumente za in proti, več pa ni hotel razkriti.
Kaj bo predsednik podaril ljudstvu?
Po predvidevanjih komentatorjev bo doslej molčeč predsednik počakal do konca nogometnega prvenstva, preden bo »pomiril« ljudstvo. Če gre verjeti izjavam neimenovanih, a dobro obveščenih virov, bo do takrat vlada pripravila »reformo reforme« zakona, ki je bil po besedah Natalije Timakove, tiskovne predstavnice premiera Dmitrija Medvedjeva, tako ali tako zgolj »delovna verzija«. Iz vlade so sporočili, da se bodo tisti z dolgo delovno dobo lahko prej upokojili. »Nekaj bodo zagotovo omehčali,« je za agencijo Reuters povedal eden izmed obveščenih anonimnežev, drugi je namignil, da bodo mogoče ženskam podaljšali starostno mejo le za pet, ne za osem, tretji je dodal, da »je očitno, da predsednik mora nekaj podariti ljudstvu«.
Problem ni namišljen tudi iz demografskih razlogov: v prvih petih mesecih letošnjega leta se je po uradnih podatkih število ruskega prebivalstva zmanjšalo za 147.200. Medtem ko iz vlade prihajajo v javnost informacije, koliko bo država privarčevala zaradi uvedbe reforme, o njeni neizogibnosti pa govorijo tudi do oblasti najbolj kritični komentatorji, je njen glavni problem in nepriljubljenost razkril napis, ki se je v zadnjih tednih pojavil na številnih plakatih protestnikov: »Povišajte pokojnine, ne upokojitvene starosti!« V Rusiji ljudje že zdaj poskušajo delati tudi po upokojitvi, saj je povprečna mesečna pokojnina le okoli 180 evrov. Za približno 46 milijonov upokojencev je to še vedno veliko več kot pred šestimi leti, saj so se v tem času pokojnine zvišale za okoli 40 odstotkov. V zadnjih letih se je podaljšala tudi življenjska doba, kar je eden od argumentov zagovornikov reforme, a ruski moški v povprečju še vedno odidejo s tega sveta, ko imajo 67,5 leta, zato bi po novem uživali starostno pokojnino manj kot tri leta.
