Povpraševanje po delu se že umirja
Dobri odnosi na delovnem mestu niso več najpomembnejši dejavnik pri izbiri delodajalca, je pokazala raziskava, ki jo je portal Deloglasnik s pomočjo partnerskih portalov iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije opravil med 6600 vprašanimi. V časih, ko je povpraševanje po delu daleč največje, je najpomembnejša postala plača.
Inflacija je od lanskega leta očitno naredila svoje, ugotavljajo avtorji raziskave, v kateri je sodelovalo 16 odstotkov mlajših od 25 let, dobra tretjina starih od 26 do 35 let, 27 odstotkov je štelo od 36 do 45 let, četrtina pa več kot 45 let; med vprašanimi so tako zaposleni kot brezposelni in osebe, ki se še izobražujejo.
Če so v preteklosti dobri medsebojni odnosi igrali odločilno vlogo pri izbiri delodajalca, jih je s prvega mesta zdaj izpodrinila plača – in to na celotni »osi« od Slovenije do Makedonije. Varnost zaposlitve je najpomembnejši dejavnik le za vsakega petega vprašanega, vsak tretji pri izbiri službe stavi na možnosti izobraževanja in napredovanja, slabim 40 odstotkom pa je najbolj pomemben delovni čas. Medtem ko so Slovencem delovne izkušnje pri zaposlitvi ključne v nekoliko večji meri kot drugim vprašanim, so za večino vprašanih iz Hrvaške to znanje in veščine ter motivacija in želja po zaposlitvi.
Hipna sprememba, ko se morajo delodajalci potruditi, da delavce dobijo ali obdržijo, povzroča tudi drugačno doumevanje zaposlitve. Ker je delovnih mest več, je tudi strah pred brezposelnostjo manjši, poleg tega so pogosto zaposleni vsi družinski člani in zato tveganja manjša. A to se lahko v hipu spet spremeni, dovolj je spet podobna kriza, kot je bila leta 2006. Če bo širša ponudba dela trajala dlje časa, bo tudi strah kopnel.
Lidija Jerkič
Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, plačo kot najpomembnejši dejavnik pri izbiri delodajalca pojasnjuje z dejstvom, da so »mlajše generacije manj vezane na posamezno delo ali okolje, da se raje in lažje odločajo za menjavo delodajalca, iščejo boljše možnosti in velikokrat nimajo niti časa, da bi se vključevali v kolektiv ali iskali dobre odnose. »Dobri odnosi so bolj pomembni od plačila v stabilnih kolektivih, kjer ni velike fluktuacije in so delavci dlje časa sodelavci,« dodaja.
Povišice in popravki plač
Povišice je bil letos deležen le vsak peti vprašani; štirinajst odstotkov pa jih je prejelo popravek zaradi inflacije. Z višjo plačo se je pohvalilo največ vprašanih iz BiH, najmanj darežljivi pa so hrvaški delodajalci. Dobra polovica vprašanih povišice ni prejela in je tudi ne pričakujejo, sedemnajst odstotkov vprašanih pa še ima upanje, da jo dobi do konca leta. Sicer pa dva od treh vprašanih načrtujeta menjavo službe. Kot ugotavljajo avtorji raziskave, podatki kažejo, da jih to vselej več načrtuje, kot pa dejansko stori.
Strah pred izgubo službe
Zanimiv je podatek, da se v peterici raziskanih držav vse manj ljudi boji za svoje službe. Pred dvema letoma je bil negotov skoraj vsak četrti, letos le še vsak peti. Največ strahu pred izgubo je pri Srbih, najmanj pri Slovencih in Makedoncih.
Kot pravi Jerkičeva, v Sloveniji »še vedno zelo veliko ljudi ne zaznava sprememb na trgu dela in raje vztraja v nespodobnih razmerah – tj. nizke plače ali sploh ne, težki pogoji dela –, kot da bi službo menjali«. »Sploh je to značilno za starejšo generacijo in tiste, ki redko menjajo zaposlitev. Hkrati so to tudi najbolj lojalni in zanesljivi delavci,« dodaja. Razmere so se po njenem spremenile malo pred covidom, pred tem je bilo stanje obratno: na zavodu je bilo veliko število nezaposlenih iskalcev zaposlitve, delovna mesta pa ogrožena.
Umirjanje povpraševanja po delu je že tu
Doslej smo bili priča močni rasti aktivnosti in povpraševanju po delu, v prihodnjem obdobju pa se bo ta rast verjetno umirila, domnevajo avtorji raziskave. Po Jerkičevi se umirjanje povpraševanja po delu že dogaja: »Zmerna umiritev je celo želena, saj primanjkuje občutno število delavcev, kar pomeni, da so morebitni presežni delavci v tem trenutku relativno hitro zaposljivi.« Glede na pospešeno digitalizacijo oziroma avtomatizacijo ter robotizacijo se bo spreminjala tudi vrsta del, ki jih bodo delodajalci potrebovali, napoveduje Jerkičeva in spomni, da k temu pripomore tudi vsakokratni dvig minimalne plače, »ki dokazano povzroča dvig produktivnosti in rast dodane vrednosti, s tem pa tudi rast plač«. »Aktivnosti na trgu dela, če jo beremo kot dodatna delovna mesta, zaradi primanjkljaja delavcev ni pričakovati, saj jih preprosto ne bomo mogli uvoziti dovolj,« še meni.
Izstopajoči Slovenci
Slovenci izstopamo tudi po tem, kaže raziskava, da se najraje zaposlujemo v domačih zasebnih podjetjih. Po Jerkičevi to glede na dogajanja v javnem sektorju ni presenečenje: »Sindikati javnega sektorja ves čas opozarjajo na beg kadrov v zasebni sektor zaradi prenizkih plač.«
Zlasti v Makedoniji in v BiH je trend drugačen: vodi v tuja zasebna podjetja, ki so že dlje časa najbolj priljubljen delodajalec tudi na Hrvaškem.
Medtem ko dobra polovica brezposelnih v regiji išče kakršno koli zaposlitev, jih želi dobra tretjina delati v svoji stroki – med njimi prednjačijo brezposelni iz BiH, najmanj pa je v tej »kategoriji« Makedoncev.
Brez odgovora delodajalcev
Čeprav je zaposlitev vse težje najti, delodajalci iskalcem zaposlitve na vloge po večini še vedno ne odgovarjajo. Ta odstotek se je od lani sicer zmanjšal, dodajajo pri Deloglasniku. Da nikoli ali le redko prejmejo odgovor na svojo vlogo, poroča 56 odstotkov vprašanih, vsak četrti se lahko pohvali, da mu odgovori polovica delodajalcev, le vsak peti pa, da odgovor prejme pogosto ali vedno. Iskalci tudi pravijo, da se bodo ponovni prijavi na delovno mesto v podjetju, ki mu ni posredovalo povratne informacije, izogibalo, vsak deseti se celo odloči, da se bo izogibal kupovati izdelke ali storitve od »ignorantskega« delodajalca. Tretjina vprašanih na tako prakso delodajalcev ni občutljiva.
Iskalci dela dajejo boljši plači prednost pred dobrimi odnosi na delu.
Slovenci se najraje zaposlujemo v domačih zasebnih podjetjih.
Najmanj darežljivi s povišicami so letos hrvaški delodajalci.
Če je za avtorje raziskave spodbudno, da le manj kot deset odstotkov mladih nima jasne predstave o svoji »usodi« po končanem šolanju, pa je po njihovi oceni pri mladih vedno manj optimizma glede časa iskanja zaposlitve. Vsak peti namreč že napoveduje, da bo na zaposlitev moral čakati več kot pol leta. Večina jih je pred »pravo« zaposlitvijo za to, da dobi čim več delovnih izkušenj, pripravljena opravljati prakso, vsak drugi bi delal za krajši delovni čas, le vsak peti pa tudi kot prostovoljec.
