Prvi dan predčasnega glasovanja glasovalo 0,9 odstotka volilnih upravičencev

Včeraj je glasovalo 15.202 volivk in volivcev. Predčasno glasovanje je mogoče še danes in jutri. Med 7. in 19. uro je odprtih 95 volišč po državi.
Fotografija: Predčasnega glasovanja na referendumih so se včeraj udeležili tudi zaposleni na RTV Slovenija. FOTO: Črt Piksi/Delo
Odpri galerijo
Predčasnega glasovanja na referendumih so se včeraj udeležili tudi zaposleni na RTV Slovenija. FOTO: Črt Piksi/Delo

Po podatkih okrajnih volilnih komisij se je prvi dan predčasnega glasovanja na treh zakonodajnih referendumih (o noveli zakona o vladi, noveli zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija) udeležilo 15.202 volivk in volivcev oziroma nekaj manj kot 0,9 odstotka vseh volilnih upravičencev, so sporočili z Državne volilne komisije.

Okrajne volilne komisije sicer zaenkrat sporočajo le podatke o volilni udeležbi na referendumu o noveli zakona o vladi. V nedeljo po zaprtju volišč pa bodo podatke o volilni udeležbi objavljali za vsak referendum posebej.

Predčasno glasovanje poteka še danes in jutri. Volivci, ki se glasovanja v nedeljo ne bodo mogli udeležiti, lahko svoj glas oddajo oba dneva med sedmo uro zjutraj in sedmo zvečer.

Za predčasno glasovanje je tokrat odprtih 95 volišč, večinoma na sedežih upravnih enot. V Ljubljani je mogoče predčasno glasovati na Gospodarskem razstavišču. Kot pojasnjujejo v Državni volilni komisiji, se vsak volivec sam odloči, ali bo glasoval za vse tri referendume ali samo za enega oziroma dva. V skladu s tem se bo podpisal v volilni imenik trikrat, dvakrat ali enkrat in za vsak podpis prejel glasovnico.

Za glasovanje na referendumih pa bo v nedeljo po državi odprtih 2999 volišč in še 88 tako imenovanih volišč omnia, kjer lahko glasujejo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini in tisti, ki na dan glasovanja ne bodo v okraju svojega stalnega prebivališča.

FOTO: Črt Piksi/Delo
FOTO: Črt Piksi/Delo

Referendum o RTVS ni referendum za vodo

Včeraj so predčasno oddale glas na referendumu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) predstavnice Inštituta 8. marec. »Redkokdaj se zgodi, da lahko greš na referendum in obkrožiš nekaj, za čimer res stojiš, in takrat, ko se to zgodi, je to zelo vesel dogodek,« je dejala direktorica inštituta Nika Kovač. Zato so v inštitutu »z veseljem obkrožile za javno RTVS«, ker to izraža njihove vrednote skupnosti, solidarnosti in povezovanja.

Sicer pa jih skrbita udeležba na glasovanju in izid referenduma, je izpostavila Nika Kovač in pozvala, naj se čim več ljudi udeleži glasovanja. Referendum o RTVS ni referendum za vodo, zato si ne upajo napovedovati, kakšna bo udeležba. »Lahko pa zagotovimo, da se je oblikovala skupnost, ki bo podprla javno RTVS, v kolikšni meri, pa si žal ne upam napovedovati,« je dejala Kovačeva.

V inštitutu si niso predstavljali, da bodo gonilna sila te kampanje, mislili so, da bodo le en delček mozaika, ki bo pomagal sestaviti večjo sliko, je še poudarila direktorica Inštituta 8. marec. Zadovoljna pa je, da se je o referendumu izrekla tudi novoizvoljena predsednica Nataša Pirc Musar in da so se ta teden aktivirale tudi stranke koalicije.

Predstavniki Gibanja Svoboda, SD in Levice so včeraj namreč predstavili argumente v podporo zakonu o RTVS, izpostavili so predvsem nujnost umika politike iz upravljanja RTVS. Kot je, denimo, povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko iz vrst Levice, je ključni cilj novele zakona povrniti zaupanje tako javnosti kot zaposlenih na RTVS v javni zavod.

V koaliciji so sicer prepričani, da jim bo na referendumu uspelo obraniti vladno novelo zakona o RTVS, hkrati so volivce pozvali, naj se v čim večjem številu udeležijo referendumskega glasovanja.

Očitki o kolektivnem nadlegovanju

Člani neformalne delovne skupine za medije evropskega parlamenta pa so včeraj na vodstvo RTV Slovenija naslovili pismo, v katerem so izrazili »zaskrbljenost zaradi nenehnega slabšanja delovnih razmer novinarjev« na javni radioteleviziji. Pismo je podpisana osmerica poslancev, s slovensko evroposlanko Ireno Jovevo (Renew) vred, naslovila na generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha in direktorja TV Slovenija Uroša Urbanijo.

V pismu so izrazili zaskrbljenost zaradi obsežnih sprememb in odpovedi informativnega programa, kadrovskih menjav, sprememb pri nalogah novinarjev in novinark pa tudi zaradi splošnega poslabšanja medijske svobode in uredniške neodvisnosti znotraj javne radiotelevizije. Osem podpisnikov pisma je dejanja vodstva označilo za kolektivno nadlegovanje in naslovnika spomnilo, da je evropski parlament decembra lani sprejel resolucijo, s katero je pozval k prenehanju vseh političnih vmešavanj in pritiskov na uredniško politiko javne RTV.

Preberite še:

Komentarji: